25. maja so v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji slavili dan mladosti, ko so praznovali rojstni dan maršala Tita, čeprav se je ta rodil 7. maja. Osrednji simbol dneva mladosti je bila štafeta mladosti, ki so jo mladi izročali na ta dan Titu. Prva štafeta mladosti se je, na pobudo mladincev iz Kragujevca, na pot odpravila iz Titovega rodnega kraja leta 1945. Od tedaj je vsako leto prepotovala celotno Jugoslavijo, njena pot pa se je vedno začela v drugem mestu in v drugi republiki. Vsako leto so za ta namen oblikovali novo štafeto, ki pa je imela na vrhu znamenje zvezde oz. baklo. Predajo štafete Titu v Beogradu 25. maja je zaokrožila množična športno-kulturna prireditev, ki so jo lahko Jugoslovani spremljali tudi preko televizijskih ekranov. Dan mladosti je sicer dobil svoje ime šele po Titovi pobudi leta 1956.

Ko je Josip Broz Tito 4. maja 1980 umrl, se je pot štafete zaključila na Hrvaškem in je bila kasneje odložena na oder Skupščine Socialistične federativne republike Jugoslavije. Tudi po Titovi smrti so še naprej obhajali dan mladosti, a je na cilju štafeto sprejel predsednik Zveze socialistične mladine Jugoslavije, prireditev pa je potekala pod geslom: »In po Titu – Tito!«  Zadnjič se je štafeta mladosti iz Triglava v Beograd odpravila 21. marca 1987 v rokah slovenske alpinistke Marije Štremfelj. Tedaj so v Delu zapisali: »Triglav je bil v zgodovini vedno simbol boja za naprednejše in humanejše odnose. Trdno upamo, da se bo del Triglava kot simbol prelil v štafetno palico, ki naj postane združevalni dejavnik vseh tistih mladih, ki se danes borijo za demokratičnejše in humanejše odnose. Triglav se ni nikoli pokoril, tudi mladi, ki hočemo boljši jutri, ne bomo nikoli odnehali.«

Pot štafete mladosti se je zaključila 26. januarja 1988, ko jo je Zveza socialistične mladine ukinila. Slabo leto pred ukinitvijo štafete mladosti je medije polnila plakatna afera. Plakatno afero so sprožili člani Novega kolektivizma Dejan Knez, Miran Mohar, Darko Pokorn ter Roman Uranjek, ki so zmagali na natečaju za oblikovanje plakatov ter štafetne palice, ki naj bi jo ponesli po Jugoslaviji. Zmagovalci natečaja, člani Novega kolektivizma, so zgolj priredili nacistični propagandni letak Richarda Kleina iz tridesetih let prejšnjega stoletja, politično-umetniška komisija pa tega ni opazila, ampak so napako ugotovili šele, ko so bili objavljeni osnutki tega umetniškega dela v časopisih Politika ter Oslobođenej in jih je o napaki obvestil neki inženir Nikola Grujičić.

Viri: Ljudska pravica, Primorski dnevnik, Polet