Literarna Ljubljana v 18. stoletju

Slovensko društvo za preučevanje 18. stoletja vljudno vabi na vodstvo doc. dr. Luke Vidmarja

LITERARNA LJUBLJANA V OSEMNAJSTEM STOLETJU.

 

Ljubljana znotraj obzidja v osemnajstem stoletju ni štela več kakor deset tisoč prebivalcev, vendar je v njej teklo živahno literarno življenje. Na poti skozi mesto bomo obudili spomin na nekatere stavbe in prostore, v katerih se je v tistem času razvijalo raznovrstno ljubljansko slovstvo v slovenščini, nemščini in latinščini. Sprehodili se bomo mimo palače, vkateri se je  javnosti prvič predstavila Akademija operozov, knjižnice, v kateri je škofijska komisija pregledovala nov slovenski prevod Svetega pisma, hiše, v kateri so razstavili prvi izvod Linhartove Geschichte von Krain, in cerkve, v kateri je kapucinski pater s pridigo razjezil knezoškofa Herbersteina. Spomnili se bomo, v katero gostilno je Janez Gregor Dolničar postavil svojega literarnega junaka Lentula, kje ni nikoli dokončal hiše avtor Županove Mickein kje je svoje poslušalce navduševal Rogerij Ljubljanski. Za hip bomo postali tudi na mestih, kjer so italijanski pevci peli arije, ki jim jih je v slovenščino prevedel Zois, kjer je nastajala Pohlinova Kraynska grammatika in kjer je za vedno zastalo pero Antona Feliksa Deva.

Luka Vidmar je znanstveni sodelavec na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU. Ukvarja se s književnostjo, likovno umetnostjo ter kulturo baroka in razsvetljenstva na Slovenskem, zlasti z Akademijo operozov, Zoisovim krogom, kulturnim nacionalizmom in knjižno cenzuro. Leta 2013 je pri SAZU objavil knjigo Ljubljana kot novi  Rim: Akademija operozov in baročna Italija, leta 2016 pa pri založbi Peter Lang knjigo A Slavic Republic of Letters: The Correspondence between Jernej Kopitar and Baron Žiga Zois. Vodi projekt Prepovedane knjige na Slovenskem v zgodnjem novem veku.

Vodstvo se bo začelo v petek, 3. junija 2016, ob 10. uri pred Zoisovo palačo, Breg 22, Ljubljana.

Vabljeni!

Up Next

Related Posts