Litostrojska stavka

9. decembra 1987 so se v tovarni Litostroj začeli prvi koraki h demokratizaciji Slovenije.

Stavka v Litostroju, ki je trajala od 9. do 15. decembra 1987 je bil prelomen dogodek v zgodovini demokratizacije Slovenije, saj so stavkajoči pod vodstvom Franceta Tomšiča izrekli nezaupnico partijskemu in samoupravnemu sistemu. Zahtevali so tudi ustanovitev neodvisnih sindikatov in ustanovili iniciativni odbor Socialdemokratske zveze Slovenije.

Stavko v Litostroju mnogi razumejo kot pomemben korak na poti k ukinitvi enopartijskega sistema, uvedbi parlamentarne demokracije in slovenske samostojnosti.

Na zboru delavcev so torej predlagali ustanovitev socialdemokratske stranke, ki pa takrat še ni mogla nastati s tem imenom. Ustanovni kongres stranke, ki se je imenovala Socialdemokratska zveza Slovenije, je bil tako sklican šele 16. februarja 1989.

Prvi predsednik stranke je bil Tomšič, njegov naslednik pa od novembra 1989 Jože Pučnik. Na kongresu maja 1993 je bil za predsednika takrat še SDSS izvoljen Janez Janša.

Tomšič, ki je vodil stavko, meni, da je treba celotno dogajanje umestiti v proces nastajanja demokratične zavesti ter ukinjanja enopartijskega sistema, saj je takrat nastala tudi pobuda za oblikovanje stranke kot opozicije partiji.

Iniciativni odbor za ustanovitev socialdemokratske stranke je bil namreč ustanovljen prav med stavko litostrojskih delavcev, kot prvi v takratnem vzhodnem bloku, čeprav je bila partija takrat še trdno na oblasti.

Vir: rtvslo.si in slovenska-pomlad.si

Up Next

Related Posts