Ljubljana obdana z bodečo žico

Italijanske okupacijske oblasti so začele na današnji dan pred 75 leti mesto Ljubljana, ki je bilo za časa druge svetovne vojne središče narodnoosvobodilnega gibanja v Sloveniji in sedež njegovega vodstva, ograjevati z bodečo žico. Delo so začele zvečer in ga končale naslednji dan popoldne.

Načrt obroča okoli Ljubljane 1944. Foto: arhiv MGMLLjubljana je tako edino glavno mesto v Evropi, ki je bilo v času druge svetovne vojne popolnoma obdano s fortifikacijskim sistemom in sicer od 23. februarja 1942 do 9. maja 1945 (po osvoboditvi sta žica in omejen prehod ostala še vse do 26. maja). V priznanje Ljubljančanov za preživetje v okupirani Ljubljani je bilo celotno mesto, kot prvo v SFRJ, leta 1970 odlikovano z redom narodnega heroja.

Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino Emilio Grazioli in poveljnik 11. armadnega korpusa general Mario Robotti sta že konec januarja 1942 izdala ukaz Kraljevi italijanski kopenski vojski, da prične obdajati Ljubljano z žičnimi ovirami, da bi tako preprečili stik med samim mestom in primestnim okoljem

Hkrati s postavitvijo bodeče žice so takratne italijanske oblasti sprejele odredbo o prepovedi prostega vstopa v mesto in izstopa iz njega. Ob obroču okoli Ljubljane, ki je dajal vtis koncentracijskega taborišča, je bilo več kot Razglas, ki prepoveduje izhod iz Ljubljane. Foto: Wikimedia70 bunkerjev, dolg pa je bil 41 kilometrov. V Ljubljano ali iz nje je bilo mogoče priti le skozi 11 nadzorovanih prehodov, in to s posebnimi prepustnicami.

Poleg zunanjega, obrambega pasu pa so Italijani vpeljali še notranji obroč znotraj samega mesta. S tem so ločili center Ljubljane od predmestij (Vič, Šiška, Moste). Postavili so cestne prepreke ter stražarnice, ki pa niso bili stalno nameščene, saj so jih občasno premikali.

V spomin na medvojni žičnati obroč okoli Ljubljane so leta 1957 začeli športno-rekreativno prireditev »Ob žici okupirane Ljubljane«, ki od takrat poteka vsako leto na Dan zmage, 9. maja. Njeno ime se je do danes sicer spreminjalo (Po poteh partizanske Ljubljane, Po poteh spominov in tovarištva, Pot ob žici), vendar sta tako njen rekreativni del kot tek posameznikov in štafet z mednarodno udeležbo vsakokrat množično obiskana. Sicer pa je v desetletjih ta pot postala tudi ena najbolj priljubljenih rekreacijskih točk Ljubljančanov.

 

Pohod ob žici okupirane Ljubljane, 1961. Foto: Wikimedia

Vir: Radi Prvi in Wikimedia

Up Next

Related Posts