Lojze Kovačič

9. novembra 1928 se je v Baslu rodil Lojze Kovačič, slovenski pisatelj, ki je v svoja dela vpletal avtobiografske elemente. Tako je v romanu Prišleki skozi otroške oči opisal travme, ki jih povzročajo revščina, zaznamovanost vojna ter selitev v neznano okolje. 

Njegova družina se je namreč precej selila. Oče, Slovenec, se je iz rodne dežele odpravil, da bi si pridobil nova znanja. Želel se je izučiti krznarstva in krojaštva. Na poti je spoznal Elizabeto, Nemko in Francozinjo po rodu, s katero se je poročil in preselil v Basel. Tu se jima je rodil tudi sin Lojze, ki je otroštvo tako preživel  v Švici. Pri desetih letih pa se je moral ločiti od domačega okolja, saj so leta 1938 iz Švice izgnali vse prebivalce brez švicarskega državljanstva. Tako so se preselili v Slovenijo, kjer so nekaj časa živeli v očetovi rojstni vasi Cegelnici pri Novem mestu, potem pa so se preselili na Stari trg v Ljubljani. Da je bila selitev za desetletnika težak zalogaj, opisuje roman Prišleki. Družina je imela namreč precej težav zaradi neznanja jezika, slovensko je namreč govoril samo oče.

V Ljubljani se je izšolal, in sicer na pedagoški akademiji, kjer je študiral slavistiko in germanistiko. Dodatno je položaj družine poslabšala druga svetovna vojna, oče je med njo umrl, po njej pa so bili Kovačičevi bližnji izgnani v Avstrijo. Sam je v Sloveniji ostal, odslužil vojaški rok ter bil obsojen na pol leta kazenskega bataljona. Potem se je pričel udejstvovati v kulturi. Sodeloval je pri pri Mladinski reviji, Besedi, Novem svetu, Perspektivah, Sodobnosti. Zaradi objave prvega nadaljevanja romana Zlati poročnik v Besedi (1957), je bil postavljen pred sodišče, revija pa ukinjena. Po več krajših zaposlitvah je bil dolgoletni vodja lutkovnega oddelka, lutkovni pedagog in mentor (1963—87), kasneje (1977—95) tudi književni pedagog oz. (neformalni) literarni mentor v Pionirskem domu. Kot ustanovitelj in prvi urednik revije Lutka (1966–73) je v seriji člankov sistematično obdelal svoje mentorske izkušnje pri delu z mladimi lutkarji, bil pa je tudi več let urednik lutkovnega programa šibeniškega festivala otroka. Proti koncu življenja je bil izvoljen v Slovensko akademijo znanosti in umetnosti (1997 za izrednega in 2003 za rednega člana v razredu za umetnosti SAZU).

Up Next

Related Posts