Lord protektor, oče angleške demokracije

Religiozni radikal v mladosti

Oliver Cromwell se je rodil v družini dokaj premožnih zemljiških gospodov. Bil je edini preživeli moški potomec in po nenadni smrti očeta je prevzel vodenje posesti. Pred tem se je šolal pri Thomasu Beardu, ki je bil avtor znane puritanske knjige Gledališče božje sodbe (The Theatre of God’s Judgement). Nekaj časa je študiral na Univerzi v Cambridgu.

Od parlamentarca do upornika

Cromwell je svoj prvi mandat kot poslanec nastopil 1628, vendar je zasedanje trajalo le eno leto, nakar je Karel I. sklice prekinil za 11 let. S svojimi puritanskimi nazori je prihajal v nasprotja s kraljevo interpretacijo protestantizma. Nasprotovanje se je stopnjevalo do momenta, ko je Cromwell kot poslanec zasedel močno stališče proti financiranju vojaškega posredovanja na Škotskem.

“Tisti, ki je sposoben zavzeti Droghedo, je sposoben zavzeti pekel.”

Državljanska vojna

V vojni med rojalisti in parlamentarci se je prav Cromvell izkazal za sposobnega poveljnika. S svojo 800 glavo konjeniško enoto mu je v bitki pri Martston Mooru uspelo prebiti nasprotnikovo linijo in uspešno napasti pešadijo z boka. V oblikovanje enot je vpeljal meritokracijo kar je močno pripomoglo na učinkovitosti. Pred tem so višje range v vojski zasedali izključno na podlagi stanovskega kriterija.

Kruto maščevanje

V želji po zmagi so se rojalisti pričeli povezovati z kristjani na Irskem. Cromwell je napadel Droghedo, mesto na Irskem, ki je predstavljalo trdnjavo krščanstva na otočju, in jo zavzel. Dal je pobiti na tisoče kristjanov v znak maščevanja za njihove pokole iz leta 1641. Po zmagi pri Worcesterju je bilo dokončno jasno, da so parlamentarci dobili vojno.

Očiščenje

Cromwell je v svoji obsedenosti s čistostjo, večkrat razpustil parlament in ga na koncu nadomestil s skupino posvečenih. Na koncu je odslovil tudi te. Predvsem je napravil velike spremembe v angleškem vojskovanju, kjer je preko sistema nagrajevanja uspehov in plačanih vojakov vzpostavil superiorno vojaško silo, ki je omogočala njegov vzpon na oblast.

“To ni nikakeršen parlament. Naredil bom konec vašemu sedenju.”

Konec vladavine

Obdobje se je končalo s smrtjo Oliverja Cromwella, nato je sledila restavracija monarhije. Četudi je rojalistom uspelo pridobiti položaj nazaj, jim ni uspelo prevzeti nadzora nad financiranjem oblastnih organov in vojske. Domena je ostala v rokah parlamenta in pridobljeni položaj so uspeli ohraniti, kar pa je tudi največja zapuščina Lorda protektorja.

Priporočamo ogled angleškega dokumentarca zgodovinarja Davida Starkeya, Vzpon in padec Oliverja Cromwella (Rise and Fall of Oliver Cromwell). Dokumentarec je v petih delih.

Up Next

Related Posts