Magna Carta ali Velika listina svoboščin

Januarja leta 1215 so angleški plemiči zahtevali listino svoboščin od kralja Ivana Brez dežele.

Kopija Magne Carte iz leta 1217. Foto: historyofinformation.com

Kopija Magne Carte iz leta 1217. Foto: historyofinformation.com

Baroni so zahtevali listino svoboščin in neke vrste zaščito pred samovoljo njihovega kralja Ivana Brez dežele. Baroni se s kraljem niso strinjali glede vprašanja kraljevih pravic. Na splošno je bilo obdobje vladanja Ivana Brez dežele obdobje izsiljevanja, podkupovanja in nasilja. Ker zahtevam baronov ni bilo zadoščeno so se uprli in marca istega leta zavzeli London. Da bi rešili nesoglasja so se plemiči 10. junija 1215 dobili s predstavniki kralja na travniku ob Temzi, imenovanem Runnymede. Sledila so pogajanja. Koncesije podeljene plemičem s strani kralja so opisane v dokumentu z naslovom “členi baronov”. Na koncu dokumenta je bil seveda kraljev veliki pečat. Listina je pomembna zaradi tega, ker omejuje moč angleških monarhov. Plemiči so obnovili zaprisego zvestobe kralju Ivanu 19. junija v zameno za podeljene pravice in svoboščine. Istočasno so kraljevi diplomati uredili dokumente in koncesije podpisane na Runnymede travniku v listino imenovana Magna Carta oz. Velika listina svoboščin.

Velika listina svoboščin je velevala, da se mora kralj odreči nekaterim pravicam, spoštovati določene pravne postopke in se strinjati, da njegovo voljo lahko omejuje zakon. Bila je prvi korak v dolgotrajnem zgodovinskem procesu, ki je pripeljal do vladavine zakona.

Glede na sodobne kronike so bile kopije Magne Carte razposlane po kraljestvu. Kopijo listine so dobili škofi, lokalni šerifi (ki so delovali kot kraljevi uradniki), plemiči vseh rangov in ostali. Točno število izdanih kopij ni znano. Do danes so se ohranile 4 kopije originalne Magne Carte. Dva izvoda iz knjižnice sir Roberta Brucea Cottona danes hrani Britanska knjižnica (British Library), en izvod je v arhivu katedrale Lincoln in en izvod v arhivu katedrale Salisbury.

Leta 1217 je bila Magna Carta uradno objavljena z vsemi spremembami in razdeljena po celi Angliji. Od teh izvodov se je 17 delno ohranilo, 4 izvodi pa so ohranjeni v celoti in hranjeni v Bodlein knjižnici v Oxfordu.

Ena izmed pomembnejših vrstic zapisanih v Magni Carti, ki je v veljavi še danes je: “vsi svobodni ljudje imajo pravico do poštenega sojenja”.

Dobrih 500 let pozneje je bil originalni tekst Magne Carte prvič natisnjen. Opirali so se na eno izmed kopij, ki jih je hranil sir Robert Cotton. Magno Carto so leta 1733 verjetno natisnili z namenom, da se ohrani tekst oz. vsebina listine. Prva izdaja leta 1733 je bila natisnjena kot faksimile na pergament (oguljeno živalsko kožo, v našem primeru je bilo to govedo). Izdajatelj je bil založnik John Pine.

2. februarja 2015 so bili vsi štirje izvodi razstavljeni v Britanski knjižnici ob 800 letnici Magne Carte.

V spodnji animaciji si lahko ogledate oris zgodovine Magne Carte.

Povzeto po:

History of Information

British Library

Up Next

Related Posts