Marija Antoaneta

Marija Antoaneta, oziroma s polnim imenom Marija Antonija Jožefa Ivana Habsburško-Lotarinška, se je rodila 2. novembra 1755 na Dunaju, slavni materi vladarici habsburških dežel Mariji Tereziji in očetu Francu I. Štefanu Lotarinškemu, kot najmlajša izmed šestnajstih otrok. Rojena kot habsburška nadvojvodinja je kasneje postala kraljica Francije in Navare.

Kot štirinajst letno dekle se je preselila v Francijo in poročila s kraljem Ludvikom XVI. S poroko naj bi sklenili mir med Avstrijo in Francijo. Slavnostni dogodek se je odvijal leta 1770 v Versajski palači. V zakonu so se jima rodili štirje otroci in sicer Marija Terezija Karolina, Ludvik Jožef, Ludvik XVII. in Sofija Helena Beatris.

V času svojega življenja in po svoji smrti je postala simbol vsega dobrega in po drugi strani vsega slabega, povezanega z monarhijo in kraljevo družino. 16. oktobra 1793, stara 37 let je bila spoznana za krivo izdaje ter zato usmrčena na giljotini. Po usmrtitvi so njeno truplo položili v krsto in ga odvrgli v skupni grob. Leta 1815, ko je na prestol prišel Ludvik XVIII., je naročil, naj trupli Ludvika XVI. in Marije Antoanete ekshumirajo in primerno njunemu stanu pokopljejo poleg drugih francoskih kraljev v katedrali bazilike Saint-Denis.

Marija Antoaneta je v zgodovini poznana po svojem legendarnem razkošju in veličastnih (razsipnih) zabavah, ter po slovitih besedah: »Če nimajo kruha, naj pač jedo potico!«, izrečenih v času lakote in hudih kriz ter slabih razmer v Franciji. Poznavalci so danes sicer mnenja, da se v tem pogledu z njenim razkošjem pretirava in da so te obtožbe pretirane.

Maja Pirš

Up Next

Related Posts