Martinovo

11. novembra 397 je bil pokopan sv. Martin iz Toursa. Danes na ta dan praznujemo njegov god ali martinovo. V Sloveniji gre predvsem za praznik vina, saj je po izročilu do tega dne mošt obravnavan kot nečist in grešen. Za odpravo le-tega poskrbi blagoslov. Poleg pijače je z martinovim povezana tudi jed – Martinova gos z mlinci. V Istri pa je pomemben element tudi oljčno olje.

Čeprav je martinovanje v nekaterih delih Slovenije prisotno šele od druge svetovne vojne naprej, pa je bil svetnik rojen že okrog leta 316 v Savariji, današnji Sombotel na Madžarskem. Njegov oče je bil častnik v rimski vojski, že takoj po Martinovem rojstvu pa se je družina preselila v Ticinum, danes Pavia v Italiji. V stik s krščansko vero je prišel že v zgodnjem otroštvu, posledično pa se je pri desetih letih odločil za vstop v kategumenat oz. uvajanje vanjo. Njegova želja je namreč bila, da bi postal puščavnik. Zaradi očetovega vpliva je moral svojo željo za nekaj časa postaviti na stran in vstopiti v vojsko. Posledično se je odpravil na pot v Galijo. Kot častnik je pred mestnimi vrati današnjega Amiensa srečal berača, ki mu je podaril polovico svojega vojaškega plašča. Gre za enega izmed ključnih dogodkov, ki so pripeljali do popolne spreobrnitve ter odločitve za krst. Kmalu za tem je pustil vojaško službo ter odšel v Poitiers, kjer je postal učenec sv. Hilarija.

Po letih uvajanja je sledila vrnitev v rodno Panonijo, kjer je pričel z misijonarskim delom. Le-to ni bilo všečno arijanskim škofom, ki so ga zato pregnali. Martin se je pred njimi umaknil na otok Gallinara, kjer je živel kot puščavnik. Leta 371 je bil izvoljen za škofa v Toursu in bil pri ljudeh zelo priljubljen zaradi skromnosti. Ker službe sprva ni želel sprejeti, se je vernikom skril, a so ga izdale gosi. Nato je mesto sprejel, ampak se ni nastanil v škofovski palači, temveč je živel z menihi v revnih bivališčih ob mestnih vratih. Kasneje je na tem mestu nastal znani samostan Marmoutier.

 

Up Next

Related Posts