Slikar Matija Jama je gotovo eden izmed najpomembnejših slovenskih krajinarjev 20. stoletja. Matija Jama se je rodil na današnji dan leta 1872 v Ljubljani.

Osnovno šolo in gimnazijo je Jama obiskoval v Ljubljani, nato pa se je z družino preselil v Zagreb, kjer se je začel v višji gimnaziji zanimati za slikarstvo. Po končani gimnaziji se je vpisal na pravno fakulteto, vendar je že leta 1890 opustil študij in odšel v München.

Slikarstva se je učil zasebno v Münchnu, njegovi vzorniki pa so kmalu postali francoski impresionisti. Po začetku šolanja v Ažbetovi šoli se je začel poglobljeno ukvarjati s slikarskimi vprašanji tedanjega časa, s svetlobo in barvo. Preživljal se je s slikanjem realističnih žanrskih kompozicij po okusu kupcev. Do leta 1924 se je selil po precejšnjem delu Evrope, nato pa se je za stalno naselil v Ljubljani.

Jama je poleg oljnih slik risal tudi osnutke za plakate in ilustracije. Med drugim je ilustriral Cankarjeva dela Knjiga za lahkomiselne ljudi, Za narodov blagor in Ob zori. Njegovi vzorniki so v kasnejši fazi, ko je »prerasel« svoje secesijsko obdobje, postali italijanski in francoski impresionisti, med katerimi je najbolj pomemben Claude Monet.

Zelo zgodaj je začel o umetnosti tudi pisati. Prvi je predstavil Ažbetovo slikarsko šolo v Münchnu in v njej zbrane Slovence, zlasti Riharda Jakopiča. Znanih je približno 450 Jamovih del, največ v oljni tehniki. Motivno prevladujejo krajine, mestne vedute in portreti. Čeprav je bilo težišče njegovega slikarstva v krajinarstvu, je bila vseskozi navzoča njegova težnja k figuraliki, s katero je sicer začel in v zreli dobi dosegel vrh umetniške kakovosti.