Melita Vovk

14. junija 1928 se je na Bledu rodila Melita Vovk, slovenska slikarka in ilustratorka, scenografka ter avtorica karikiranih popartovskih kolažev. Ilustrirala je okoli 50 knjig za mladino, med katerimi sta najverjetneje bolj znani Erazem in potepuh ter Veliki čarovnik Ujtata. 

Melita Vovk se je rodila posestniku Antonu Vovku ter Veri Bohinec. Osnovno šolo je obiskovala na Bledu, v Ljubljani pa se je šolala na II. državni realni oz. I. državni ženski gimnaziji. Študirala je na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, kjer je iz slikarstva diplomirala leta 1951 pri Maksimu Sedeju. Nato je študij nadaljevala na specialki za grafiko, leta 1972 pa je diplomirala pri Riku Debeljaku.

Sprva se je odločila za učiteljski poklic; učila je na nižji gimnaziji na Bledu od leta 1953 do leta 1956. Nato je bila do leta 1973 svobodna umetnica, ko je to obdobje za kratek čas prekinila, saj je postala višja strokovna sodelavka za scenografijo na AIU. Prvič je osnutke za sceno prispevala  leta 1956, do danes pa je sodelovala z osnutki pri okoli 50 predstavah za različna gledališča. Leta 1878 se je vrnila v svobodno umetnost, kjer je ostala do leta 1984, ko se je upokojila. Njeno delo so zaznamovali predvsem:

“Široka razgledanost, živo zanimanje za družbena dogajanja in vsebino medčloveških odnosov jo z njej lastno človečnostjo, smislom za humor in blago ironijo ter kritičnostjo vodita pri likovnem in publicističnem delu.”

Poročena je bila dvakrat. Prvi zakon je sklenila leta 1957 s književnikom Bojanom Štihom, s katerim je dobila hči Marijo – Ejti Štih, ki se je prav tako kot ona odločila za slikarstvo. Ponovno se je poročila leta 1979 s holandskim slikarjem Roelofom Frankotom, zaradi katerega je dalj časa preživela na Nizozemskem.  Prepotovala je domala vso Evropo, bila je v Parizu (1953), Londonu (1955) in Nemčiji (1976, štipendija Deutscher Akadem. Austauschdienst). Na podlagi njenih potovanj so nastali duhoviti potopisi, ki jih tudi ilustrirala.

Vovkova je bila tudi del uporniške modernistične Skupine 53, imenovane tudi Grupa 53, ki se je povezovala izključno kot umetniško izpovedna skupina sorodno usmerjenih pogledov na takratno umetniško stvarnost, ne meneč se za raznoliko politično-ideoloških usmerjenosti članov skupine. Prvič so razstavljali oktobra 1953 v spodnjih prostorih ljubljanske Moderne galerije, zatem pa s postavitvijo gostovali v Beogradu in Zagrebu. Sledile so predstavitve skupine leta 1955, 1963 in leta 1973, zatem pa kot skupina niso več razstavljali.

Vir: SBL

 

 

 

Up Next

Related Posts