Mestna elektrarna Ljubljana

Spomladi leta 1897 so začeli v Slomškovi ulici v Ljubljani graditi mestno elektrarno, na današnji dan leta 1898 pa je mesto “zažarelo v električni svetlobi”.

Poslopja Mestne elektrarne okoli 1930. Foto: arhiv ZALLeta 1898 sta pričela obratovati 2 parna batna stroja, ki jih je naredila tovarna Erste Brünner Maschinenfabrik z močjo 0,15 MW vsak in sta bila direktno vezana na enosmerni dinamo, ki ga je naredila družba Siemens & Halske. Javne trge in ulice je v začetku osvetljevalo 794 žarnic in 48 obločnic. Električno luč so napeljali tudi v več javnih poslopij. Sprva je imela elektrarna le malo zasebnih odjemalcev, saj so ljudje z nezaupanjem gledali na to novost. Vendar je elektrifikacija Ljubljane počasi napredovala in čez leto dni je bilo že 148 odjemalcev s približno 6.500 žarnicami in ducatom elektromotorjev.

Leta 1925 so objekt dozidali in obratovati sta pričela dva dizelska motorja moči 0,3 MW vsak s trifaznim izmeničnim tokom. Napetost za razsvetljavo je znašala 220 V, napetost za elektromotorje (medfazna) pa 380 V. V tem letu so obnovili vseh šest starih parnih kotlov in jim zamenjali rešetke z drobnejšimi, ki so bile namenjene za premog nižje granulacije po kotlovski strani, medtem Škodina parna turbina - nizkotlačni del iz Mestne termoelektrarne Ljubljana, danes razstavljena v industrijski coni Šiška. Foto: Wikimediako so po parni strani vgradili tudi pregrevalnike pare, s čimer so dosegli večji entalpijski padec v ekspanzijskem stroju, saj je imela pregreta para več energije od nasičene. Tako se je poraba premoga na proizvedeno enoto električne energije znižala, s čimer tudi lastna cena proizvedene električne energije.

Mestna elektrarna ljubljanska je delovala vse do 60-ih let prejšnjega stoletja; takrat je njeno vlogo prevzela toplarna v Mostah. Leta 1988 so prvo ljubljansko elektrarno razglasili za tehniški spomenik, zdaj pa imajo v njej prostore umetniške dejavnosti.

Up Next

Related Posts