Moj konec je moj začetek: abdikacija Marije Škotske

Med ujetništvom v gradu Loch Leven na Škotskem, je Marija I. Stuart, poznana tudi kot Marija Škotska, bila prisiljena abdicirati v korist svojega enoletnega sina, kasnejšega kralja Jakoba VI. Škotskega.

Marija Škotska, slika François Cloueta (vir: wikipedia.com)

Marija je postala škotska kraljica leta 1542, v šestem dnevu svojega življenja, ko je umrl njen oče Jakob V. Njena mama, Marija Guiška, jo je nato poslala na francoski dvor, medtem ko je v njeni odsotnosti postala regentka. Pri petih letih so Marijo zaročili z edinim sinom angleškega kralja Henrika VIII, Edvardom, kar je izzvalo veliko zgražanje med njenimi francoskimi, predvsem pa katoliškimi sorodniki. Ti so zakonu s protestantskim prestolonaslednikom nasprotovali, zaradi česar je bila zaroka nazadnje preklicana, Henrik pa se je maščeval s serijo krvavih vpadov na Škotsko poznanih pod imenom Krvavo dvorjenje.

Marija Škotska in Franc II (vir: de.wikipedia.org)

Marija je bila kmalu ponovno zaročena, tokrat s francoskim prestolonaslednikom. Poročila sta se leta 1558, že leto zatem pa je prestolonaslednik postal kralj Franc II. Francoski, s čimer sta se škotska in francoska krona za krajši čas združili. Naslednje leto je Franc zaradi vnetja ušesa umrl. Pri rosnih 18. letih je Marija tako postala vdova, v želji, da bi prevzela popolno oblast v svoji domovini, pa se je vrnila na Škotsko. Sledilo je turbulentno obdobje, kjer je katoliška kraljica v uradno protestantskem kraljestvu bila predmet sumničenj, kljub temu da je sprejela v svojo vlado protestantsko usmerjene plemiče in da je vsaj sprva vladala na spraven način.

 

Darnley in Marija Škotska okoli l. 1565 (vir: wikipedia.com)

Nato pa je leta 1565 je sklenila drugi zakon z angleškim bratrancem Lordom Darnleyem, da bi utrdila svojo dedno pravico do prevzema angleškega prestola po smrti Elizabete I. Lord Darnley je namreč izhajal iz vladarske dinastije Tudorjev, kar pa Elizabeti ni bilo posebej povšeči. V zakonu se jima je rodil sin Jakob, a zakon ni bil srečen. Glede na vire naj bi bil Darnley objesten in razvajen, hkrati pa ni imel obstanka v zakonskem življenju. Marija si je bila posledično vedno bližje s svojim svetovalcem, grofom Bothwellom. Napetosti med Marijo in Darnleyem so vodile do serije dogodkov, ki so nazadnje prisilili Marijo v abdikacijo. Marca 1566 je Darnley v sodelovanju s protestantskimi plemiči ubil Marijinega tajnika, Davida Rizzia, ki je bil po rodu iz Italije. Trdili so, da je imel Rizzio z Marijo prešuštniško razmerje in da je izrabljal njeno naklonjenost za povečevanje svojega vpliva na dvoru. Medtem ko je visoko noseča Marija večerjala z Rizziom in še petimi plemiči, vključno z Bothwellom, so Darnley in njegovi zavezniki vdrli v jedilnico, zvlekli Rizzia v sosednjo sobo in ga ubili s kar 56 vbodi v telo.

Umor Rizzia, slika Johna Opiea iz leta 1787 (vir: wikipedia.com)

Tudi po rojstvu sina so bili odnosi med Marijo in Darnelyem še naprej napeti. Nazadnje je februarja 1567 prišlo do eksplozije v hiši v Edingburghu, kjer je bil nastanjen Darnley. Njegovo truplo so našli pred hišo, zaradi česar so se začele širiti govorice, da je eksplozijo preživel in je bil ubit kasneje.

Risba umora Darnleya iz leta 1567, slika Williama Cecila (vir: wikipedia.com)

Marijin ljubimec, grof Bothwell, je veljal za glavnega osumljenca, a so bile obtožbe kmalu ovržene. Čez slabe tri mesece pa se je Bothwell z Marijo tudi poročil. To dejanje, mimo vseh protokolov in odobritev, je razjarilo škotsko plemstvo, ki je Bothwella in Marijo aretiralo. Njega so nato izgnali, njo pa so internirali v že omenjeni grad na istoimenskem otoku Loch Leven, kjer je nato abdicirala.

Elizabeta I. (vir: wikipedia.com)

Vendar to še zdaleč ni bilo zadnje Marijino dejanje. Upala je, da se bo na njeno stran postavila kraljica Elizabeta I., ki je bila tudi njena sestrična. Mariji je uspelo zbrati veliko vojsko, ki pa je bila nazadnje poražena. Zatekla se je na angleški dvor, kjer jo je Elizabeta sprva sprejela odprtih rokah, a jo je nato internirala v hišni pripor, saj se je Marija zapletla v zarote angleških katolikov in Špancev, ki so želeli Elizabeto odstaviti. Hišni pripor je trajal nadaljnjih 19 let.

Jakob VI. Škotski in I. Angleški, slika Johna de Critza (vir: wikipedia.com)

V tem času Elizabeta ni želela narediti končnega koraka proti svoji sestrični, s čimer je kljubovala svojim svetovalcem. Nato pa je bilo leta 1586 Elizabeti razkrito, da si je Marija dopisovala z Anthonyjem Babingtom, ki je proti Elizabeti koval zaroto. Prestrežena pisma so bila zadosten povod za Elizabetin zaključek, da ji bo Marija vedno predstavljala nevarnost. Obtožili so jo sodelovanja pri zaroti in kmalu je bila obsojena na smrt.

 

8. februarja 1587 so Marijo Škotsko obglavili zaradi zločina izdaje. Njen sin, Jakob VI. je mirno sprejel novico o njeni smrti, leta 1603 pa je po smrti Elizabete I. prevzel angleški prestol kot Jakob II. Takrat je dal izkopati posmrtne ostanke svoje matere in jih preselil v kraljevo grobnico v Westminsterski opatiji.

Up Next

Related Posts