Gorenjski muzej je na mednarodni muzejski dan pripravil predstavitev monografije Dekle iz ozadja zgodovine – Ljudmila Belcijan in njena pot v Afriko z družino kneza Pavla Karađorđevića.
Na virtualni predstavitvi so aktivno sodelovali avtorji prispevkov. Po uvodnih besedah direktoric Gorenjskega muzeja in Slovenskega etnografskega muzeja je gospa Zvonka Podboršek, nečakinja Ljudmile Belcijan, spregovorila o tem, kako je pridobila zapuščino svoje tete v južni Afriki. Kaj kmalu se je začela zavedati, da doma nima ustreznih pogojev za hrambo gradivo. V skrbi za ohranitev gradiva zanamcem se je odločila, da tetino zapuščino zaupa Gorenjskemu muzeju v hrambo, preučevanje in predstavljanje javnosti. Alenka Pipan in dr. Marko Freliha, kustosa dokumentarne razstave o Ljudmili Belcijan, sta predstavila potek raziskovanja življenjske zgodbe Ljudmile Belcijan. Poleg preučevanja pridobljenega gradiva, strokovne literature in arhivskih virov je bilo zelo pomembno terensko delo. V Predosljah z okolico sta skušala izvedeti čim več Ljudmili Belcijan, o Mlekarjevi Milki, kot jo ljudje poznajo še danes. Belcijanova je bila vrstnica in dobra prijateljica staršev Andreja Štera, ki se Belcijanove zelo dobro spominja.
Ljudmila Belcijan, dekle iz ozadja zgodovine, je živelo v senci pomembnih zgodovinskih osebnosti. Zaposlitev pri družini kneza Pavla Karađorđevića je vplivala na njeno nadaljnjo življenjsko pot. Kot mlado preprosto dekle je nepričakovano in v naglici zapustila svojo domovino na pragu druge svetovne vojne. Dr. Peter Mikša nas v svojem prispevku opominja, da so bili Karađorđevići nekoč tudi slovenski kralji. Ko govorimo o Karađorđevićevih in dr. Petru Mikša, ne moremo mimo Nanija Poljanca, ljudskega ustvarjalca, zbiratelja in prijatelja kronanih glav. Z nastajanjem kraljeve zbirke je zapolnil vrzel naše polpretekle zgodovine, saj so bili Karađorđevići dolgo časa po drugi svetovni vojni potisnjeni v ozadje.
Zgodovinarji si ne predstavljajo raziskovanja brez uporabe arhivskih virov. V Arhivu Jugoslavije je zaposlena zgodovinarka in arhivarka Ivana Božović, ki se ukvarja s proučevanjem srbske in jugoslovanske emigracije. V svojem prispevku je analizirala tako zbirko kneza Pavla Karađorđevića na mikrofilmih kot zbirko mikrofilmov Ministrstva za zunanje zadeve Velike Britanije ter fonda Generalnega konzulata Kraljevine Jugoslavije v Cape Townu in Emigrantske vlade Kraljevine Jugoslavije. V Zgodovinskem muzeju Srbije v Beogradu je bila jeseni 2019 na ogled zanimiva razstava Kneginja Jelisaveta – Dolga pot domov, ki jo je pripravila mag. Tamara Ognjević, vodja projekta raziskovanja in razstavljanja zbirke kneginje Jelisavete Karađorđević. Na virtualni predstavitvi je sodelovala še kneginja Jelisaveta Karađorđević, edina še živeča članica družine kneza Pavla Karađorđevića.
Kneginja Jelisaveta Karađorđević (prva z desne) na ogledu dokumentarne razstave o Ljudmili Belcijan julija 2019 (Foto: gorenjski muzej)
Za monografijo lahko rečemo, da gre za obširno delo, ki obsega 120 strani. V njej so objavljeni odlomki iz dnevnika Ljudmile Belcijan, vpisi iz spominskih knjig, fotografije, arhivski dokumenti in še bi lahko naštevali, medtem ko je tematika temeljito obravnavana z različnih zornih kotov. Monografijo lahko kupite v muzejskih hišah Gorenjskega muzeja v Kranju ali jo naročite v spletni trgovini Gorenjskega muzeja. Vabljeni k branju in ogledu predstavitve.
Naslovnica monografije Dekle iz ozadja zgodovine (Vir: Gorenjski muzej)
Hrbtna stran monografije (Vir: Gorenjski muzej)
