Nejc Zaplotnik

24. aprila 1983 je v podoru serakov z južne stene Manasluja v Himalaji umrl slovenski alpinist Nejc Zaplotnik, ki je poleg številnih dosežkov na področju športa znan tudi po izjemno pronicljivem razmišljanju, ki ga ponazarja njegova verjetno najbolj znana izjava:

“Kdor išče cilj, bo ostal prazen, ko ga bo dosegel; kdor pa najde pot, bo cilj vedno nosil v sebi.”

Nejc oziroma Jernej Zaplotnik se je rodil 15. aprila 1952 v Kranju očetu Jerneju, ki je bil po poklicu krojač, ter materi Mihaeli, rojeni Močnik. Osnovno šolo ter gimnazijo je obiskoval v rodnem kraju, leta 1971 pa se je vpisal na Filozofsko Fakulteto v Ljubljani, kjer je študiral psihologijo. Ob delu je študiral tudi na Fakulteti za telesno kulturo od leta 1975 do leta 1983. Leta 1972 je pričel z delom v Službi druž. knjigovodstva, leta 1975 pa je na osnovni šolo poučeval telovadbo. Z alpinizmom se je pričel ukvarjati že v času šolanja na gimnaziji, od leta 1969 naprej. Uvrstil se je med najuspešnejše slov. alpiniste svoje generacije. Opravil je nad 350 vzponov vseh težavnostnih stopenj po Evropi, Afriki in Sev. Ameriki. Veliko je plezal sam, izvedel več kot 30 prvenstvenih vzponov doma in na tujem, nekaj zahtevnih zimskih ponovitev in več smukov prek sten. Med najpomembnejšimi dosežki so mdr. prva zimska ponovitev Trikota in prvenstveni vzpon (Jernejev steber) v sev. steni Dolgega hrbta, Salathe v juž. steni El Capitana (ZDA). Bil je med redkimi v svetu, ki so se povzpeli na tri osemtisočake: Makalu (1975), Gašerbrum (1977) in Everest (1979), vse po novih jugoslovanskih smereh. Uveljavljal se je tudi kot plan. organizator, mentor mladim, od 1970 sodeloval pri Gorski reševalni službi, 1979 bil inštruktor na tečaju za gorske vodnike v Nepalu.

Od 1972 je pisal plezalske potopise v Planinski vestnik, kritične misli v Alpinistične razglede, nekaj člankov je objavil tudi drugod. Vrh njegovega pisanja je razmišljujoča izpovedna knjiga Pot, ki so jo nekoč prebirali vsi, ki so plezali, večina vseh, ki so hodili v gore in še mnogo tistih, ki so hribe gledali bolj od daleč.

Spominska izdaja Zaplotnikove knjige Pot

Za Zaplotnika je bil usoden Manaslu. Na odpravo ga je povabil hrvaški alpinist Stipe Božić, dokumentarist številnih himalajskih odprav, ki je menil, da Manaslu presega sposobnosti splitskih alpinistov, ki so pod klubsko zastavo Planinskega društva Mosor organizirali odpravo na tega nepredvidljivega pakistanskega osemtisočaka. Božič, Zaplotnik in Viki Grošelj, ki so ga prav tako povabili v odpravo, so bili stari plezalni tovariši. Skupaj so leta 1979 plezali že na Everest ter leta 1981 na Lotse. Cilj je bil preplezati spodnji del stene Manasluja po Tirolski steni, nato pa po še nepreplezanem zahodnem grebenu naravnost na vrh. Njihove smele načrte, je končala tragična nesreča 24. aprila 1983. Ni šlo za človeško napako, ampak za potezo narave, za zlom ledenika. Obsežen snežni plaz z več tonami ledu je Zaplotnika in splitskega alpinista Anteja Bućana presenetil med sestopom iz višinskega tabora. Nejca je iz ledenega groba odkopal Grošelj, ki se je po naključju znašel v bližini in po radijski zvezi obvestil bazni tabor, da se nekaj dogaja, medtem ko ostankov Anteja Bućana niso nikoli našli.

“Nemogoče bi ju bilo rešiti. Ko je plaz zgrmel mimo, smo takoj stekli na kraj nesreče, a žal smo bili prepozni.”

Najprej so našli fotoaparat, nato nahrbtnik in nazadnje še Nejčevo truplo. Nejca so pokopali na morenskem robu ledenika pod južno steno Manasluja. Leta 1996 je Viki Grošelj na grob pripeljal tudi Zaplotnikovo vdovo Mojco in njune tri sinove. Izklesana spominska plošča v spomin obema preminulima alpinistoma je nekoliko nižje. O obisku groba je bil posnet tudi dokumentarni prispevek, kako pa je snemanje potekalo, si lahko ogledate v spodnjem videu. Leta 2016 je grob zasul plaz.

Viri:

  • Mikša, Peter in Urban Golob. Zgodovina slovenskega alpinizma. Ljubljana: Friko, Mikša in partnerji, 2013.
  • SBL.
  • http://siol.net/sportal/sportal-plus/dan-ko-je-umrl-a-ne-odsel-legendarni-nejc-zaplotnik-240429.

 

 

 

Up Next

Related Posts