Nepredstavljiva revolucija leta 1918: kmetje in zeleni kadri v Avstro-Ogrski in v državah naslednicah

KDAJ? petek, 21. december 2018, ob 12.10 uri

KJE? Filozofska fakulteta (predavalnica 102), Aškerčeva 2, Ljubljana

 

Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Vas vljudno vabi na predavanje dr. Jakuba Beneša (Univerza v Birminghamu) z naslovom “Nepredstavljiva revolucija leta 1918: kmetje in zeleni kadri v Avstro-Ogrski in v državah naslednicah”, ki bo v petek, 21. decembra 2018, ob 12.10 uri, v predavalnici 102 Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Leto 1918 je znano kot leto narodnih in socialnih revolucij v habsburški srednji Evropi. Medtem ko so bile težnje nekaterih narodnih gibanj realizirane, težnje radikalnih socialnih gibanj običajno niso bile. Kljub temu so nekatera dosegla kratkotrajno moč in socialisti so vstopili v vladne koalicije v nekaterih postimperialnih državah. Ta znana slika zanemarja dramatične pretrese na avstro-ogrskem podeželju v zadnjem letu vojne in v prvih letih po njej. Kmetje so začeli aktivno zavračati vojno v letih 1917 in 1918 ter poskušali povojno družbo oblikovati po lastnih predstavah. Tako imenovani zeleni kadri – oborožene skupine dezerterjev in radikalnih kmetov v gozdovih in gorah monarhije – so bili na čelu teh uporov na podeželju na različnih območjih Avstro-Ogrske, še posebej tam, kjer so prebivali Čehi, Hrvati, Poljaki, Slovaki in Slovenci. Zeleni kadri so bili manifestacija globalnega kmečkega nezadovoljstva, ki je bila odgovor tako na zahteve državnih vlad med prvo svetovno vojno kot tudi na širjenje socialnega radikalizma in idej o samoodločbi naroda po zgledu oktobrske revolucije. Prispevek skuša prikazati, da zeleni kadri predstavljajo kmečko revolucijo. Revolucijo, ki je bila takratnim mestnim ljudem in zgodovinarjem do danes nepredstavljiva, in revolucijo, ki je oblikovala posthabsburško območje do konca druge svetovne vojne. Da bi poznali in razumeli njene vplive je treba ponovno premisliti pojem kmeta. Ta je takrat pomenil bolj kulturno kot sociološko identiteto in postal pomenljivejši med veliko vojno, ko se je krepil prepad med mestom in vasjo.

Up Next

Related Posts