3. maja 1469 se je v Firencah rodil italijanski renesančni humanist, diplomat, politik in filozof Niccolo Machiavelli.

Machiavelli je bil član ugledne in premožne družine izobraženih Firenčanov, vendar je njihova veljala za manj premožno vejo celotne rodbine. Njegov oče je bil doktor prava in je premogel manjši knjižnico, kjer je mladi Niccolo pridobival osnovno humanistično znanje. Obvladal je latinsko, osnovno pa je razumel tudi grško. Oče ga je izobrazil v sedmih svobodnih umetnostih obiskoval pa je tudi predavanja Marcella Virgilija Adianinija.

Machiavelli velja v sodobni politični filozofiji in političnih znanostih za utemeljitelja realističnega pristopa k teoriji politike.

Ko so leta 1494 v Italijo vdrli Francozi so iz Firenc po 60 letih vladanja pobegnili Medičejci. Oblast v mestu je prevzel Girolamo Savonarola, ki je kritiziral duhovščino in papeža, za kar so ga obsodili in obesili, truplo pa sežgali. Prav od Savonarole je Machiavelli črpal navdušenje za retoriko mu je pa tudi služil za osnovo pri pisanju Vladarja.

Niccolo je kot 29 letni mladenič prevzel službo sekretarja Druge kancelarije florentinske vlade in s tem prevzel nadzor nad zunanjimi zadevami Firenc.

Med letom 1499 do 1512 je Machiavelli v službi florentinske republike opravil številne diplomatske misije na francoski in španski dvor ter papeški Rim. Da ni mogel nastopiti s pooblastili ambasadorja, temveč zgolj v vlogi tajnika, je razlog v njegovem prenizkem premoženjskem cenzusu.

Poseben vtis je nanj napravil Cesare Borgia (1475-1507), ambiciozni pustolovec, ki se je z vojskovanjem utiral pot svoji oblasti v osrednji Italiji.

V istem obdobju pa si je pridobil tudi zaupanje glavnega sodnika v Firencah Piera Soderinija. Prepričal ga je, da se morajo Firence odreči najemniški vojski, saj je ta dvorezen meč, ki mestu prej škoduje kot pa mu koristi, saj neplačani najemniki ne odgovarjajo nikomur. In tako so leta 1505 Firence dobile lastno vojsko, katero je vodil Machiavelli. Med letoma 1503-06 se je lotil vzpostavljanje florentinske vojske, ki so jo sestavljali njeni državljani.

Eden večjih uspehov je bilo zavzetje uporniškega sosednjega mesta Pisa leta 1509, kar predstavlja tudi najvišji vzpon v njegovi politični karieri.

Leta 1512 so se Medičejci ob pomoči papeža Julija II. in španskih najemnikov vrnili v mesto in odpravili republiko. S tem se je njegova služba za republiko zaključila, nove pod Medičejci pa ni dobil. Leto kasneje po odpustitvi je bil kvečjemu obdolžen zarote, zaprt in podvržen hudi torturi. S končano politično kariero se je star 44 let umaknil na skromno družinsko posest v bližini Firenc, kjer je daleč od politične in reformacijske vihre v naslednjih letih ustvaril svoja najpomembnejša dela.

BBC-jev dokumentarec o Machiavelliju

Z delom Vladar se je s posvetilom Lorenzu II. Medičejskemu poskušal politično rehablitirati, a vendar neuspešno. Novembra leta 1520 je postal glavni mestni zgodovinar v Firencah na pobudo kardinala. V tem času je na zahtevo papeža napisal diskurz o oblasti v Firencah. Machiavelli je skritiziral tako režim Medičejcev, kot tudi ukinitev republike v času katere je tako vneto služboval kot diplomat. Tako je posredno papežu Lenonu X. predlagal ponovno ustanovitev republike. Ko so se leta 1527 Firence znova znebile Medičejcev je Machiavelli upal, da bo znova postal diplomat Firenc, vendar pa se je pripadnikom republik zdel sumljiv zaradi redkih uslug, ki jih je bil deležen s strani Medičejcev.

Kasneje je zbolel in 21. junija 1527 pri svojih 58 letih umrl. Danes velja za očeta sodobne politične teorije.

Znani citati:

• “Vojni se ne da izogniti. Lahko se jo le prestavi.”
• “Cilj opravičuje sredstva.”
• “Največji užitek je prevarati prevaranta.”
• “Brez nevarnosti se ne da doseči nič velikega.”
• “Politika in morala si nista sorodni.”