Na današnji dan 10. marca 1943 je pred strelski vod namesto 20-letnega Franca Žvana stopil duhovnik Izidor Završnik.
Podobna zgodba se je odvila leta 1941 v Auschwitzu, kjer je Maksimiljan Kolbe stopil na mesto talca – očeta osmih otrok Francszeka Gajowniczwka. Med drugo svetovno vojno je Kolbe v minoritskem samostanu v Niepokalanowu nudil zatočišče za begunce iz Poljske, vključno s 2000 judi. Maksimiljan Kolbe je bil goreč duhovnik in njegova gorečnost ni ugasnila niti po aretaciji februarja 1941. V taborišču je vsak dan obhajal sveto evharistijo s kruhom, ki so ga prejeli v taborišču, saj ta ni bil kvašen, eden izmed paznikov pa naj bi mu prinašal mašno vino. Konec julija 1941 je bil, kot povračilni ukrep po begu enega zapornika, s preostalimi devetimi talci poslan v celico lakote. V tistih dneh naj bi se od tam slišala pesem in molitev. Po štirinajstih dneh 14. avgusta, ko so kljub stradanju štirje jetniki še živeli, med njimi tudi Kolbe, so jim vbrizgali fenol, kar je povzročilo njihovo smrt. Maksimiljan Kolbe je bil za svetnika razglašen 10. oktobra 1982, v času pontifikata Janeza Pavla II.
Izidor Završnik je bil rojen 4. aprila 1917 v kraju Tabor. Z družino so živeli na Gomilskem. Ker je bila družina revna, je za Izidorjevo izobrazbo poskrbel duhovnik dr. Franc Ksaver Cukala. Leta 1928 je začel obiskovati klasično gimnazijo v Mariboru, ob tem pa je vstopil tudi v malo semenišče (pri sedemnajstih letih je iz njega izstopil, a se je kmalu vrnil). Visoko bogoslovno šolo v Mariboru je obiskoval od leta 1936 do prihoda Nemcev 1941, ko je mariborski škof Ivan Jožef Tomažič določil, da bodo bogoslovci v duhovnike posvečeni kar na cvetno nedeljo 6. aprila, namesto julija. Završnik je bil zaradi bolezni v duhovnika posvečen 11. maja. Po tem je nastopil s službo v domači župniji Gomilsko in Št. Pavel ob Preboldu. Tam je pomagal ljudem bežati pred nemško policijo v Ljubljansko pokrajino, pri tem pa mu je pomagal občinski uradnik, ki ga je preskrboval s prepustnicami. 6. januarja 1942 ga je v zakristiji po praznični maši počakala nemška tajna policija, ki je od njega zahtevala, naj jim preda prepustnice. Ker pri njem niso našli nobene, so opravili hišno preiskavo, kjer so našli eno prepustnico. Po tem je bil odpeljan v Celje, kjer je ostal štiri mesece. Izpustili so ga z naročilom, naj jim hodi poročat. Jeseni 1942 je bil ponovno zaprt. Na pustni torek 9. marca 1943 sta Završnika obiskala oče in sestra. Obiskovalca je prosil, naj mu prihodnjič prineseta čevlje, ker je upal, da ga bodo poslali v taborišče. Naslednji dan so na dvorišču mariborskih zaporov ustrelili 25 talcev. Med njimi je bil tudi Izidor Završnik, ki je pri šestindvajsetih letih prostovoljno stopil na mesto le nekaj let mlajšega moža.
Več o življenju Izidorja Završnika lahko izveste v oddaji Sedmi dan:
