Joka Žigon današnji javnosti ni preveč znan. Rojen je bil v Škofji Loki leta 1899. Umrl je v Ljubljani leta 1983. Po gimnaziji je dokončal študij slavistike na ljubljanski Filozofski fakulteti. Nekaj časa je bil profesorski pripravnik na državni realni gimnaziji v Mariboru. Kasneje je urednikoval pri različnih revijah. Najdlje je bil zaposlen kot bibliotekar v Narodnem muzeju v Ljubljani.[1]

Nikoli več vojne so besede, ki jih po koncu vsake vojne mnogokrat slišimo. Žigon je leta 1939 napisal dramo Nikoli več vojské! Kot je zapisal, se igra godi v bližnji prihodnosti Evrope, in sicer v daljšem časovnem razponu. Drama med drugim na koncu prinaša spoznanje o nesmislu vojne. Nastala je pred drugo svetovno vojno kot neke vrste slutnja. Zaključi se ravno z besedami: »Nikoli več vojské! Nikoli!«[2]

Po koncu druge svetovne vojne so premnogi govorili, kako naj nikoli več ne bo vojne. Žal se to seveda ni uresničilo. Po podatkih, ki jih zbira in objavlja univerza v Uppsali, je bilo po drugi svetovni vojni več kot 285 vojaških obračunov.[3] Na omenjeni spletni strani je navedenih še nekaj definicij oz. vrst vojn po drugi svetovni vojni. V pregledu večjih vojn s kratkimi opisi je zadnja navedena vojna med Rusijo in Ukrajino. Za vpogled v človeško neumnost pobijanja so na Wikipediji na voljo trije obsežni seznami s pregledom vojn od 1945 do 1989,[4] od 1990 do 2022[5] in od 2022 do danes.[6] Prva dva seznama vključujeta tudi ocene o številu žrtev. O milijonskih žrtvah vojn po drugi svetovni vojni nam pričajo tudi podatki, zbrani na spletni strani Our World in Data. Tam najdemo neizmerne količine različnih podatkov, med njimi tudi razdelek Violence and War s podrazdelkom War and Peace, za katerega skrbijo Max Roser, Joe Hasell, Bastian Herre in Bobbie Macdonald.[7] Spletna stran je polna najrazličnejših podatkov, ki pa seveda vsi kažejo na veliko število žrtev vojn. Te množice posameznikov so žrtve nesposobnosti človeštva, da bi našlo način, kako bi lahko vsi v miru in sožitju živeli na edinem planetu, na katerem človeštvo lahko preživi.

Trenutno, seveda predvsem v očeh prebivalcev Evrope in ZDA, je najpomembnejša vojna med Rusijo in Ukrajino. Seveda pa to ni edina vojna, ki trenutno poteka na svetu. Mnoge so že dolgotrajne, a ker so daleč od Evrope in ZDA, so tudi daleč od oči in srca. Vojna v Jemnu traja že nekaj let, pa zanjo komaj kaj slišimo. Tudi tu je trpljenje civilistov enako kot v Ukrajini. Prav tako ne pozabimo na različne vojne v Afriki in drugod.

Dejstvo je, da kot rezultat različnih znanstvenih pristopov zgodovinarjev, politologov, sociologov, psihologov in še mnogih drugih zlahka pojasnimo, kako in zakaj je v preteklosti prišlo do vojn. O različnih vidikih preteklih vojn je bilo napisanih veliko knjig, od spominov generalov, največkrat seveda z zmagovalne strani, redkeje s poražene strani, do različnih strokovnih analiz. Torej pretekle vojne poznamo do obisti. No, verjetno ne povsem. Razlog za to pa ni v tistih, ki pozneje stvari analiziramo, temveč v tistih, ki vojno sprožijo, saj nam prikrivajo resnico.

Vojna je vedno posledica političnih odločitev. Te politične odločitve pa temeljijo na dejstvih iz preteklosti in predvidevanjih, ki imajo za podlago zopet pretekle izkušnje. Seveda je vse to prilagojeno cilju, ki ga ima politika – pogosto s podporo vojske oz. v sodelovanju z njo. Politika ima svoj cilj in cilj opravičuje sredstva. Takšen pristop pa seveda pomeni, da bo nastala velika škoda. Škoda se bo merila v človeških žrtvah in materialni škodi. Materialna škoda je nadomestljiva, a žal vojna običajno pomeni, da bo vsakršen razvoj v okolju, kjer je bila vojna, dolgo upočasnjen, v ne tako redkih primerih pa celo nazaduje. Izgubljenih življenj se ne da povrniti, podobno je težko zaceliti vse telesne in duševne rane. Odpravljanje tako materialne škode kot škode povzročene zdravju ljudi dolgoročno obremenjuje družbo. V zadnjem desetletju ali dveh je sicer postalo moderno, da se že v času vojaških spopadov, največkrat pa po njihovem koncu pripravljajo t. i. donatorske konference. Na teh donatorskih konferencah najpogosteje države, ki niso neposredno vpletene v konflikt oz. je prisotna le ena stran, zbirajo denarna sredstva za obnovo po vojnem uničenju. Hitro se da ugotoviti, da so tudi te donatorske konference le dober posel in bolj ali manj zgolj pilatovsko umivanje rok. Z donatorskimi konferencami se poskušamo zavarovati pred očitki, da nismo pomagali pri reševanju težav, ki jih prinesejo vojne. Res je, da pokažemo dober namen, vendar je ta le privid. Uničena država nujno potrebuje najrazličnejšo pomoč. V bistvu je tu obilo licemerstva. V času vojaških spopadov so različne države podpirale vpletene strani tudi z orožjem. To orožje je bilo udeleženkam prodano, kar pomeni, da so vpletene strani že postale odvisne od proizvajalcev in prodajalcev orožja. Kar poglejmo najnovejše dogajanje v zvezi s tanki, ki naj bi jih evropske države in ZDA podarile Ukrajini. Verjetno vojske posameznih držav, ki bi tanke podarile Ukrajini, ne računajo, da bi za podarjeno število tankov zmanjšali svoje oborožene sile. Svoje enote bodo dopolnili  s proizvodnjo novih tankov, torej bodo orožarji spet služili. Služijo tudi različni preprodajalci orožja, ki zaračunavajo izjemno visoke provizije. Decembra 2022 je bila vojna škoda v Ukrajini ocenjena na od 350 do 1000 milijard ameriških dolarjev. Da si lažje predstavljamo, omenimo, da je za leto 2023 v Sloveniji načrtovana proračunska poraba 16,7 milijarde €.[8] Nemški proračun za leto 2023 pa je 445,2 milijard €.[9] Če smo blagi pri upoštevanju ocenjene vojne škode in rečemo, da je ta enaka nemškemu proračunu, primerjava s slovenskim pove, da je to 26 proračunov. Kaj bi to pomenilo v Nemčiji?. Država eno leto ne dela nič, prav tako nič, kar je plačano iz proračuna, ne deluje. Javne bolnišnice in druge javne institucije eno leto ne delajo. Eno leto nikogar ne pozdravijo. Vsi javni uslužbenci so eno leto brez plač, vse javne investicije se ne izvedejo. Na slovenskem primeru pa to pomeni, da vse stoji 26 let. Toliko o tem, kaj pomenijo številke, ki si jih včasih v praksi težko predstavljamo. Pred vojno je imela Ukrajina okoli 2,5 % zelo revnega prebivalstva, kar je primerljivo z Italijo ali Španijo. Svetovna banka predvideva, da bo število izjemno revnih naraslo za desetkrat in se bo letu 2023 še povečevalo. Ukrajinski BDP je padel za več deset odstotkov.[10]

Vojna se slej kot prej konča. Poti do konca vojne so različne. Ena stran je poražena, druga je zmagovalka. Ob začetku vojne v Ukrajini so bile objavljene različnem analize o preteklem razvoju v carski Rusiji, Sovjetski zvezi in tudi po njenem razpadu. Tudi sodelavci Središča za javno zgodovino smo prispevali enega od pogledov na preteklost.

Že kmalu po začetku vojne smo bili priča različnim pobudam za njeno ustavitev. V Turčiji so potekali večstranski pogovori. Žal pa se je vse to prekinilo po nekaj tednih. Če seveda kakšni pogovori ne potekajo daleč od oči javnosti, potem so različna prizadevanja za mir sedaj povsem utihnila. Politika evropskih držav in ZDA je zdaj v glavnem usmerjena v oboroževanje Ukrajine. Seveda ima Ukrajina legitimno pravico, da se bori, a še bolj legitimno je prizadevanje za mir in to takojšen. Videti je, da diplomacije, katere cilj bi bil konec spopadov in diplomatsko reševanje spora, ni nikjer. Glasovi NATA in oboroževalcev so najglasnejši, češ da bo vojne lahko konec le z ruskim porazom. Pozivanja k takojšnji ustavitvi spopadov ni. Kje je tu Organizacija Združenih narodov? Njena nemoč je očitna, kar pa seveda ni nekaj novega, saj je bolnik že vsaj zadnjih petindvajset let. Če smo bili mi vsi ob začetku vojne šokirani, ko so tisti slabega zgodovinskega spomina neumno in napačno govorili o prvi vojni na evropskih tleh po drugi svetovni vojni, smo se vojne po skoraj enem letu že navadili. Zakaj bi se morali te ali katere druge vojne navaditi? Ali človeštvo res mi sposobno živeti v miru in se posvetiti reševanju problemov, npr. okoljskih, ki bodo prizadeli vse.

Bojan Balkovec

[1] Joka Žigon, Wikipedija. (https://sl.wikipedia.org/wiki/Joka_%C5%BDigon, ogled 26. januar 2023)

[2] Nikoli več vojské! (Igra v šestih odrskih podobah), (http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R6G6LLVC, ogled 26. januar 2023)

[3] Major Military Operations Since World War II (https://www.infoplease.com/history/us/major-military-operations-since-world-war-ii#:~:text=Have%20There%20Been%20Any%20Wars,having%20taken%20place%20since%201946., ogled 26. januar 2023)
[4] List of wars: 1945–1989 (https://en.wikipedia.org/wiki/List_of_wars:_1945%E2%80%931989, ogled 26. januar 2023).
[5] List of wars: 1990–2002 (https://en.wikipedia.org/wiki/List_of_wars:_1990%E2%80%932002, ogled 26. januar 2023).

[6] List of wars: 2003–present (https://en.wikipedia.org/wiki/List_of_wars:_2003%E2%80%93present, ogled 26. januar 2023).

[7] https://ourworldindata.org/war-and-peace, ogled 26. januar 2023.

[8] Kriegsschäden und Wiederaufbau: Was auf die Ukraine zukommt. (https://www.br.de/nachrichten/deutschland-welt/kriegsschaeden-und-wiederaufbau-was-auf-die-ukraine-zukommt,TQ6MVzF, ogled 27. januar 2023).
[9] Proračun Republike Slovenije (https://proracun.gov.si/Public/BudgetCurrent, ogled 27. januar 2023)

[10] Bundesregierung (https://www.bundesregierung.de/breg-de/themen/deutsche-einheit/kabinett-bundeshaushalt-2023-2058762, ogled 27. januar 2023)

[11] Ukraine war: how the economy has kept running at a time of bitter conflict (https://theconversation.com/ukraine-war-how-the-economy-has-kept-running-at-a-time-of-bitter-conflict-195312, ogled 27. januar 2023)