Pred 100 leti je Leon Štukelj na olimpijskih igrah v Parizu osvojil prvo zlato odloči za Kraljevino SHS in postal prvi Slovenec, ki so mu okrog vratu nadeli zlato olimpijsko odličje.

Jugoslovanski telovadci so v Pariz prispeli 13. julija. »Na kolodvoru so došlece pozdravili člani pariške slovenske kolonije ter jih spremili v Tlotei de la Maison dorce, 66, Boulevard Barbcs, kjer so nastanjeni. Tekmovalna vrsta je došla kljub veliki vročini, ki je vladala na potu skozi severno Italijo, v izvrstnem razpoloženju. V Trstu so jim pripravili rojaki ganljiv sprejem, ki so se ga člani ekspedicije s posebnim veseljem in hvaležnostjo pominjali. V Parizu je krasno vreme, le vročina je silna, tako da se je morala vojaška parada zaradi tega na narodni praznik odpovedati.«

S tekmovanji pa so pričeli v četrtek 17. julija. Kraljevina SHS je bila ena izmed devetih držav, ki je tja poslale svoje telovadce. Poleg Jugoslovanov so bili tam še predstavniki Češkoslovaške, Finske, Francija, Velike Britanije, Italije, Luksemburga, Švice ter Združenih držav Amerike. Vsaka država je lahko na tekmovanje poslal 8 predstavnikov (na predhodnih igrah je bilo dovoljeno nastopiti le osmim predstavnikom). Tekmovalci so tekmovali posamični ter skupinsko. Skupinskemu delu tekmovanja se je morala odpovedati (sicer odlična) reprezentanca Češkoslovaške, saj se je bratu Inbruchu pri doskoku z bradlje zgodila nesreča in je moral odstopiti od tekmovanja. Združena jugoslovanska vrsta je dosegla končno četrto mesto, prvo mestu je dosegla Italija, drugo Francija in tretje Švica.

Na današnji dan ob 12.00 so na stadionu v Colombesu slovesno razglasili rezultate. V skupnem seštevku je Štukelj dosegel 110.34 točk in s tem rezultatom zasedel prvo mestu. Z njim sta na zmagovalnem odru stala predstavnika Češkoslovaške (sicer člana češkega Sokola) Pražak (110.32) ter Supčik (106.93). »Jugoslovansko sokolstvo si je priborilo prvič, ko je vstopilo v mednarodno olimpijsko areno, najčastnejše mesto, jugoslovanski Sokol je odnesel svetovno prvenstvo v telovadbi.  Na olimpijskem stadionu je zavihrala jugoslovanska trobojnica in pričala vsemu svetu, da je jugoslovansko Sokolstvo moč, ki se lahko meri s svetovnimi telovadnimi organizacijami, Sokolska vzgoja, njena metoda in njen sestav so vnovič pridobili na ogledu. /…/Sokolska vztrajnost., železna volja in skrajna požrtvovalnost, vrline, ki jih združuje v sebi br. Štukelj, so žele priznanje in slavo. Svet naj izve, da Jugoslavija ni med zadnjimi, četudi so nekateri izmed drugih tekmovalcev žalili in skušali pri svojem časopisju omalovaževati in ponižati naš narod. Hvala in čast našim Sokolom! Hvala in čast bratu Leonu Štuklju!« Štukelj je sicer zmago na posameznih orodjih slavil na drogu. »Izmed 37 prvih mest so zavzeli Sokoli (COS. in JSS.) s 16, oziroma 15 telovadci ‘nasproti ostalim 56 telovadcem 20 mest (nad polovico). Razen tega je Križ [eden izmed članov ameriške delegacije] iz Amerike češki Sokol.«

Pariška delegacija je bila doma deležna velikega sprejema. Z vlakom so prišli v Ljubljano 24. julija. Že po poti so jim sprejem pripravili že v (tedaj italijanski) Postojni. Pri tem pa v časopisu Jutro porogljivo dodajajo: »Naša tekmovalna vrsta je iz Pariza potovala skupno z italijansko. Značilno je dejstvo, da Italijani niti na meji, niti do Milana niso pozdravili svoje tekmovalne vrste.« Vagon v katerem je potovala jugoslovanska delegacija je bil lepo okrašen, ob žvižgu vlaka pa se je oglasila godba ter zabučal Sokolski pozdrav »Zdravo!«. »Vihar aplavza je bil tako velik, da so se skoraj izgubili celo močni akordi vojaške godbe. Čim so se zmagovalci pokazali pri oknih, jih je ljudstvo že obsipalo s cvetjem. Navdušenje je prekipelo do vrhunca, ko je skupina Sokolov dvignila na rame svetovnega šampijona brata Štuklja.«

Več o olimpijskih igrah in Slovencih, pa si lahko pogledate v spodnjem prispevku, ki sta ga v sklopu Oddelka za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani pripravila Peter Mikša ter Bojan Balkovec.

Viri: Wikipedija, Jutro, Sokolski glasnik