Normani (oz. severnjaki) so bili ljudstvo, ki se je od 8. stoletja dalje iz Skandinavije selilo na jug in se ustavilo v pokrajini današnje Francije, ki se po njih imenuje Normandija. Bili so potomci Vikingov in kot taki predvsem vojščaki in osvojevalci. Kmalu jim je postala Normandija premajhna. Najbolj smeli in pustolovski Normani so se odpravili odkrivat nove dežele, najbolj bojeviti so se spravili nad sosede: leta 1066 so zasedli del Anglije.

Zgodnji srednji vek v Angliji se začne z Normani in njihovo osvojitvijo dela angleškega ozemlja, ki je za vedno spremenila angleško zgodovino. Obdobje Normanov nekako označujemo od leta 1066 do leta 1216, ko se konča vladavina Anžujcev. Normani so takrat Angleže povezali s svojim ozemljem v Franciji, kar je pomenilo, da se v Anglijo pripeljali francoski jezik, novo vlado ter na pomembne cerkvene položaje postavili normanske klerike. Predvsem cerkveni položaji v rokah Normanov so bili za Normane zelo pomembni, kajti če si obvladoval cerkev, si obvladoval vse prebivalstvo.

Normani so v Anglijo pripeljali tudi fevdalni sistem. Sicer so prevzeli nekatere anglo-saksonske institucije, vendar jim je fevdalni sistem omogočal, da so skoncentrirali večino moči v roke kralju in izbrani eliti. Vendar si je cerkev do začetka 13. stoletja priborila svojo samostojnost, se odcepila od države in odgovarjala direktno Rimu.

Prvi normanski kralj na angleških tleh je leta 1066 postal Viljem I. Ko je angleški kralj Edvard Spoznavalec leta 1066 umrl brez nasledstva, se je normandijski knez Viljem potegnil za prestol. Moral si ga je sicer priboriti z bitko pri Hastingsu, a postal je kralj Viljem Osvajalec.