Ob začetku jeseni najavljamo izid nove številke znanstvene revije Retrospektive, ki tudi tokrat prinaša nabor raznolikih razprav. Preberete lahko šest prispevkov, ki tematsko segajo od uradništva po prvi svetovni vojni na Slovenskem, jugoslovanskega reševanja krščanskih fresk v stari Nubiji, glagoljaške liturgije, NOB-ja na območju Bele Krajine, iranske revolucije, do zgodovine osnovnošolskega izobraževanja v Rogaški Slatini.
Vsebina:
- Irena Selišnik v prispevku “Usode uradnic in uradnikov po prvi svetovni vojni” predstavi spremembe nacionalnih in spolnih struktur uradništva na Slovenskem po prvi svetovni vojni. Prva svetovna vojna je poleg številnih vojaških žrtev močno vplivala tudi na življenja civilnega prebivalstva. V zadanih okvirih preučevanja stanja uradništva po prvi svetovni vojni, se avtorica ozira predvsem na dva faktorja: vstop žensk v poklicno sfero in val begunstva, kot posledica premika mej in nastanka novih držav. V konkretnem primeru sta valova beguncev potekala v obe smeri: številni koroški in primorski Slovenci so se napotili proti Kraljevini SHS, medtem ko je, kot navaja avtorica, ozemlje Kraljevine SHS v prvih treh letih po vojni zapustilo okoli 30.000 Nemcev, med katerimi naj bi večji del predstavljali prav uradniki. Avtorica nas v članku tako popelje skozi strukturne pretrese na področju uradništva na Slovenskem, v prvih treh letih po prvi svetovni vojni.
- Žiga Smolič in Jan Ciglenečki sta za novo številko Retrospektiv pripravila prispevek “Organizacijski vidiki jugoslovanske udeležbe v Unescovi akciji reševanja spomenikov stare Nubije med letoma 1960 in 1964.” Avtorja predstavita organizacijsko ozadje jugoslovanskega vstopa v veliko reševalno misijo Unesca, pri čemer se v analizi gibljeta vse od geopolitičnih vidikov, ki so pospremili mednarodno kampanjo, jugoslovansko-egiptovskih odnosov, do razkola med pričakovanji domače strokovne javnosti in dejansko realizacijo jugoslovanske pomoči. V senci intenzivnih meddržavnih odnosov med Jugoslavijo in Egiptom v neposrednem obdobju Unescove misije, prispevek zasleduje obotavljanja, razmisleke in načrtovanja jugoslovanskega aktivnega vstopa v reševanje spomenikov stare Nubije. Vse do neposrednega doprinosa dveh jugoslovanskih arhitektov v Dokumentacijskemu centru v Kairu in skupine restavratorjev zidnega slikarstva, ki so med letoma 1963 in 1964 na področju stare Nubije (Egipt in Sudan) uspeli rešiti 113,127 m² krščanskih zidnih poslikav, velik del katerih so tudi celostno restavrirali.
- Članek “Boj za glagoljaško liturgijo v luči poročanja avstrijskih namestnikov v Zadru med letoma 1902–1913” avtorice Sare Hajdinac osvetljuje boj za ohranitev glagoljaške liturgije, ki je bila pomemben del hrvaške narodne identitete. Avstrijski namestniki v Zadru so dunajskemu ministrstvu redno poročali o prizadevanjih dalmatinske duhovščine in politikov za ohranitev staroslovanskega jezika v liturgiji, ki je predstavljala edino nelatinsko enklavo znotraj rimskokatoliškega obreda. Članek temelji na arhivskih virih in prinaša vpogled v politične in kulturne napetosti, ki so zaznamovale to obdobje v Dalmaciji.
- Članek “Hudičev ples: Nemška ofenziva na osvobojeno ozemlje Žumberka in Bele krajine julija 1944” avtorja Božidarja Jožefa Flajšmana podrobno obravnava eno izmed ključnih ofenziv med drugo svetovno vojno, ki je prizadela osvobojeno ozemlje Bele krajine. Avtor raziskuje nemški napad, ki je bil izveden z namenom zatreti partizansko gibanje, in razkriva brutalnost sovražnih enot, vključno z ubijanjem, požiganjem in ropanjem. Članek temelji na bogatem arhivskem gradivu, pričevanjih očividcev ter dokumentih, ki osvetljujejo trpljenje prebivalcev in pogum partizanov, ki so se zoperstavili okupatorju.
- Fin Lucu Dražović v svojem prispevku analizira poročanje slovenskih časopisov o iranski revoluciji, ki je leta 1979 privedla do strmoglavljenja šaha Pahlavija. Analizirane so razlike v poročanju med časopisi, kot so Delo, Dnevnik, Večer, Primorski dnevnik in Mladina, ter njihova interpretacija političnih in ideoloških vidikov dogodkov v Iranu. Onkraj tega se prispevek bere tudi kot nazoren vpogled v notranje dinamike in heterogeno družbeno-politično naravo protestniškega gibanja v Iranu med letoma 1978 in 1979.
- Patrick Pirš v svojem prispevku “Začetki osnovnošolskega izobraževanja v Rogaški Slatini”, raziskuje zgodovino osnovnošolskega izobraževanja v Rogaški Slatini, od prvih začetkov v 18. stoletju do izgradnje sodobnih osnovnih šol. V ospredju so ključni mejniki, kot so ustanovitev prve šole pri Svetem Križu, razvoj “nemške šole” ter izgradnja povojne Osnovne šole Borisa Kidriča. Prispevek poudarja pomen šolstva za lokalno skupnost in spremembe, ki so se na tem področju zgodile skozi v prepletu lokalne zgodovine s širšim političnim dogajanjem.
