O prohibiciji oziroma boju med »suhimi« in »mokrimi«

Ko se je leta 1918 končala prva svetovna vojna, so se za ZDA začeli zlati časi. Nastopila so t. i. »rjoveča 20. leta,« v katerih so se ljudje neizmerno zabavali in skrivaj uživali tudi alkohol. V začetku 20. let je bil v ZDA namreč sprejet sloviti 18. amandma k ameriški ustavi, s katerim je v veljavo stopila prohibicija in s tem prepoved uživanja, prodaje in transporta alkohola. Utemeljitelji zakona so želeli pozdraviti ameriško družbo in jim v glavo vcepiti misel, da je alkohol škodljiv za njihovo zdravje. Pa jim je uspelo?

O alkoholni prohibiciji med prvo svetovno vojno

Prohibicija med prvo svetovno vojno (vir: http://www.pbs.org/kenburns/prohibition/popup/S4791/ )

Alkoholna prohibicija ni bila muha enodnevnica. Korenine njenega izvora segajo že v pretekla stoletja, vendar je svoj največji učinek dosegla prav v povojnem času. Želja po prohibiciji je bila v ZDA prisotna tudi med prvo svetovno vojno, med katero je dobila predvsem patriotsko vlogo. Ko je ameriški predsednik Woodrow Wilson leta 1917 Nemčiji napovedal vojno, je prohibicija postala celo simbol patriotizma. Naraslo je sovraštvo do vsega, kar je bilo nemškega izvora, četudi je bil to alkohol.[1] Organizacija, ki je veljala za eno najvidnejših pri podpori prohibicije, je bila t. i. Protigostilniška liga oz. Anti-Saloon League, ki jo je v tem času vodil Wayne B. Wheeler. Slednji je v tej organizaciji začel voditi močno protinemško propagando, ki se kazala predvsem v boju proti nemškim pivovarnam.[2] Poleg velikega nasprotovanja vsemu, kar je nemško, ne smemo pozabiti še na en pomemben vidik, ki je prav tako delno prispeval k prohibiciji: pomanjkanje hrane. Zagovorniki prohibicije so pogosto dejali, da bi lahko ustvarili veliko več hrane, če del produktov ne bi bil namenjan izdelavi alkoholnih pijač. Nekateri so celo menili, da sploh ne moremo govoriti o pravem patriotizmu, če v medvojnem času več sto milijonov mernikov žita letno namenjajo za alkohol namesto za prehrano.[3]

Tudi po koncu vojne se je nadaljeval protialkoholni boj, na čelu katerega je bil še vedno Wayne B. Wheeler. Wheeler je veljal za enega največjih nasprotnikov alkohola, vzrok za to pa naj bi tičal v njegovem otroštvu. Na domači kmetiji v rodnem Ohiu je namreč nek delavec v stanju alkoholiziranosti zarinil vile v nogo njegovega očeta, kar naj bi ga vodilo v boj za »suhe« Združene države. Za uresničitev svoje ideje je lobiral tudi pri številnih politikih,[4] leta 1920 pa so ZDA uradno postale država z uzakonjeno prohibicijo.

»Končno je tu – ameriški prvi suhi rojstni dan«

S to povedjo so 15. januarja 1920 članek začeli v newyorškem časopisu Harald. V nadaljevanju prispevka so omenili, da se bo na prihodnji dan rodil nov narod, vsem moškim, ženskam in otrokom pa so zaželeli še veselo »suho« leto.[5] Že naslednji dan je 18. amandma k ameriški ustavi še uradno stopil v veljavo. Da se je to lahko zgodilo, ga je moralo podpreti vsaj 36 zveznih držav oz. tri četrtine takrat obstoječih zveznih držav. 16. januarja 1919 je Nebraska kot 36. zvezna država podprla amandma, s čimer je ta uradno postal del ustave. Na koncu ga je uradno podprlo 45 od 48 takrat obstoječih zveznih držav. Teksas in Illinois amandmaja nikoli nista priznala, Rhode Island pa ga je še posebej zavračal.[6]

18. amandma je razmeroma kratek, saj vsebuje le približno 100 besed. V prvem členu so zapisali, da bo prodaja in prevoz alkoholnih pijač za namen uživanja na področju ZDA, prav tako pa njen uvoz v ZDA oz. izvoz iz njih prepovedan. Prav tako so zapisali, da amandma v primeru nezadostne podpore ne bo sprejet.[7] Da bi se prohibicija sploh lahko uveljavila, so sprejeli Volsteadov zakon, uradno pa so ga potrdili že 28. oktobra 1919. V zakonu so zapisali, da so prepovedane vse pijače, ki vsebujejo 0,5 ali večji odstotni delež alkohola. Zakon je prepovedoval proizvodnjo, prodajo, prevoz, uvoz, izvoz, dostavo ali posedovanje katere koli opojne pijače, z izjemo tistih, ki so bile namenjene za opravljanje cerkvenih obredov.[8] V četrtem členu so določili, da denaturiran alkohol, medicinski pripravki, zdravila, toaletni, zdravstveni in razkuževalni preparati, izvlečki dišav, kis in mošt ne bodo spadali med prepovedane pijače. Zakon je v tem členu med drugim predpisal, da morajo proizvajalci omenjenih izjem hraniti posebno dovoljenje, ki jim ga izda vlada, ter poročati pristojnim uradnikom.[9] V primeru kršenja zakona sledijo tudi možne kazni in sankcije: te so bile bodisi denarne (med 100 in 1000 dolarji) bodisi je kazen vključevala pridržanje v zaporu (med 30 dnevi in enim letom). Mogoče je bilo tudi kaznovanje na oba načina.[10] Volsteadov zakon je zajemal 66 členov in bil na določenih mestih zelo neurejen. Po mnenju nekaterih naj bi bila ravno ta zmeda, poleg številnih kompromisov, glavni razlog za njegov neuspeh, saj so zapisane pravice številni izkoriščali. Kot primer je treba omeniti izdajanje alkohola na zdravniški recept: Samo v Čikagu so zdravniki izdali več kot 300.000 nezakonitih receptov, ki so kot zdravilo dovoljevali alkohol.[11]

Do prvih kršitev zakona je prišlo že malo manj kot uro po njegovem sprejetju. Šest oboroženih moških je iz dveh tovornih vagonov ukradlo za skupno 100.000 dolarjev viskija.[12] Kraje pa niso bile edina posledica uveljavitve prohibicije, nekaj njenih učinkov bo predstavljenih tudi v naslednjih poglavjih. Po uvedbi prohibicije je med Američani nastalo kar nekaj zanimivih in smešnih pesmic. Eno od njih je omenil tudi Edvard VII., ko je bil leta 1919 na popotovanju po Kanadi. Pesem je slišal v obmejnem kraju, glasila pa se je tako:

Four and twenty Yankees, feeling very dry,

Went across the border to get a drink of rye.

When the rye was opened, the Yanks began to sing,

»God bless America, but God save the King!«[13]

Zdravniški recept za viski v času prohibicije (vir: en.wikipedia.org)

Tako pomemben ukrep so na svojih straneh omenili tudi slovenski časniki. V Ameriški domovini so 14. januarja 1920 že opozarjali svoje bralce, da bodo 16. januarja tega leta v ZDA uvedena »suha leta,« v katerih ne bodo smeli »izdelovati, prodajati, KUPOVATI, prenašati, prevažati, IMETI naprodaj vsako pijačo ki je močnejša kot pol procenta alkohola.«[14] Uvedbo splošne prohibicije so pospremili z besedami »Moj oče vas je tepel z biči, jaz vas bodem pa s škorpijoni.«[15] Svoje bralce so opomnili tudi na to, da oblast od njih pričakuje poznavanje novih zakonov, saj naj izgovarjanje ne nevednost ne bi pomagalo. Hkrati so zapisali, da bo po uvedbi prohibicije kaznivo dejanje tudi prenašanje alkohola iz ene kleti v drugo, pa čeprav bo alkohol zastonj. Isto je veljalo tudi za prenašanje alkoholnih pijač na ulici. Kazen za tak prekršek je bila bodisi denarna bodisi zaporna.[16]

Nekaj dni kasneje so napisali nov prispevek, kjer so bralce ponovno opomnili, da so 16. januarja 1920 v ZDA uzakonili prohibicijo, ki je uporabo alkohola dovoljevala le v primeru izdaje zdravniškega recepta in za cerkvene potrebe. V časniku so bralce opozorili tudi na to, da v svojih zalogah lahko ohranijo alkoholne pijače, vendar le z dokazilom, da so jih v svojo klet spravili pred 1. julijem 1919. Bralce so opozorili, da pijače ne smejo niti podariti, kaj šele kupovati. V naslednjih odstavkih so zapisali, da je zakon zapisan tudi v ustavo, »zabita in trdna, da bo držala na veke.«[17] Zapis amandmaja v ustavo so ponazorili z zanimivo primerjavo:

Ravno tako, kakor govori ustava Zjedinjenih držav, da moramo imeti tukaj republiko, in ne kraljevino, ravno tako govori ustava, da moramo piti vodo namesto kake opojne pijače. In kot je nemogoče, da bi v Ameriki dobili kralja ali cesarja, ravno tako je nemogoče zopet dobiti opojno pijačo nazaj, razven če 36 državnih postavodaj za to glasuje in dve tretini kongresa, ker se pa ne bo nikdar zgodilo.[18]

 

Učinki prohibicije

Budweiserjeva prilagoditev na prohibicijo (vir: en. wikipedia.org)

Prohibicija je imela na ameriško družbo tako pozitivne kot tudi negativne učinke. Kot prvi pozitivni učinek lahko zagotovo omenimo padec števila smrti zaradi alkoholizma. Jeffrey Miron in Jeffrey Zwiebel sta v svoji raziskavi o času prohibicije ugotovila, da je poraba alkohola ob uvedbi prohibicije padla na 30 odstotkov porabe pred njeno uvedbo, vendar je v naslednjih letih zopet narasla na 60 oz. 70 odstotkov predprohibicijske porabe.[19] Po nekaterih podatkih naj bi padel tudi delež smrti, povezanih z alkoholizmom. Očiten padec naj bi se zgodil prav v letu 1920. Alkohol je bil kot glavni vzrok smrti naveden pri le enem primeru na 100.000 prebivalcev, kar je nižje kot predvojni delež, ki je znašal med 4,4 in 5,8 smrtnih primerov na 100.000 primerov. Leta 1921 je delež padel na 1,8 na 100.000 prebivalcev, v kasnejših letih pa je ponovno začel naraščati.[20] Nekateri podatki prikazujejo tudi padec smrti, povezane s cirozo jeter: če je delež smrti kot vzrok omenjene bolezni še leta 1911 znašal 29,5 na 100.000 prebivalcev, je leta 1929 znašal 10,7 na 100.000 prebivalcev.[21] Posledice so bile vidne tudi v drugih ustanovah: bolnišnice so imele manj bolnikov zaradi bolezni, povezanih z alkoholom. Padel je tudi delež z alkoholom povezanih zločinov, podoben padec so zaznali tudi v zaporih: v Čikagu so tako zaprli en bolnišnični oddelek in eno zaporniško krilo.[22] Po mnenju zagovornikov prohibicije naj bi z uveljavitvijo slednje določene koristi pridobil tudi družinski proračun. Ameriške družine naj bi sedaj več denarja polagale na varčevalne račune, prav tako pa naj bi denar namesto v alkoholne pijače vlagali v boljšo preskrbo s hrano.[23] V Ameriški domovini so v povezavi s tem zapisali: »W. A. Kinney, predstojnik organizacije za podporo siromakov, naznanja, da odkar je stopila prohibicija v veljavo, da podpira organizacija kakih 300 družin manj. Očetje so prej mnogo zapili, bili so pijanci, a sedaj skrbijo za družino.«[24]

Poleg tega naj bi prohibicija dobro vplivala tudi na gospodarsko učinkovitost in prisotnost na delovnem mestu. Eden od industrialcev je dejal, da pred uvedbo prohibicije 10 % delavcev en dan po prejemu plače ni prišlo na delo, po njeni uvedbi pa je delež manjkajočih padel na do 3 %.[25]

Glavni smoter prohibicije je bila popolna alkoholna abstinenca, kar pa ni uspelo. Če so bile »alkoholne« številke na začetku še spodbudne, je kmalu zatem prišlo do negativnih sprememb. Število zastrupljenih ljudi je strmo naraščalo. Ljudje so alkoholne pijače namreč pogosto proizvajali v domači kopalni kadi, pri čemer pa niso upoštevali osnovnih sanitarnih pogojev, kar je vodilo v različne okužbe. Hkrati so nekateri v obupni želji po alkoholu pili tudi strupene snovi kot npr. antifriz.[26] Po državi se je razpasla mreža skrivnih točilnic, ki so bolj poznane pod izrazom speakeasies. Ime izhaja iz angleške besedne zveze speak easy, kar bi v slovenskem prevodu pomenilo govori potiho; točilnice so bile namreč nezakonite, zato njihovega obstoja niso smeli obešati na veliki zvon. Njihovi lastniki so obstoj točilnic pogosto poskusili prikriti tako, da so njihov pravi namen skrivali za legalnimi posli: veliko jih je nastalo za restavracijami ali lekarnami, v New Yorku se je ena nahajala celo za judovsko sinagogo. Točilnic tipa speakeasy je bilo ogromno, samo v Čikagu naj bi jih med letoma 1920 in 1922 po ocenah odprli 7.000.[27] Kršenje prohibicije se je dogajalo na vsakem koraku, za to pa lahko navedemo kar nekaj razlogov, pri čemer izstopata predvsem dva. Ameriška oblast za lov na kršitelje prohibicije in za njeno preprečevanje ni zagotovila zadostnih denarnih sredstev, istočasno pa je vladala velika korupcija. Časopise so tako pogosto polnile novice o prohibicijskih načelnikih, ki so v zameno za spregled očitnih prekrškov dobili določene ugodnosti. Glas naroda je tako poročal:

Največjo senzacijo je vzbudila tukaj aretacija zveznega prohibicijskega načelnika v državi, […] Moža dolžijo, da je jemal graft na desno in levo. Kot njegova sokrivca sta bila aretirana dva hotelirja, […] ki sta dajala prohibicijskemu ravnatelju denar iz svojih »mokrih« dobičkov. […] Senzacije je tem večje, ker so bili že pretekli teden aretirani glavni detektiv […] in drugi, katerim je bila poverjena izvedba prohibicijske, ker so bili v najtesnejših stiskah z butlegarji.[28]

V zgornjem prispevku je omenjena še ena pomembna posledica razvoja prohibicije, ki se je nanašala na tihotapljenje in transport alkohola po ZDA. V angleškem jeziku nosi ime bootlegging, ukvarjanje z njim pa je prinašalo ogromne dobičke. Spočetka tihotapstvo ni bilo tako prisotno, saj tihotapska mreža še ni bila popolnoma razvita.[29] Na tak način so alkoholne pijače dobivali praktično vsi; od privatnih prodajalcev, točilnic speakeasies pa vse do navadnih državljanov. Med najbolj znane tihotapce alkohola je spadal Alphonse »Al« Capone, ki naj bi s to dejavnostjo prejel kar 100 milijonov dolarjev letno. Do sredine dvajsetih letih je obvladoval speakeaises, igralnice, konjske dirke, destilarne in celo bordele. Med policisti in politiki je imel veliko vohunov, ki so ga stalno opozarjali na morebitne sovražnike.[30] Občasno je med različnimi tolpami prišlo do spopadov, še posebej odmeven pa je bil pokol na valentinovo leta 1929. Glas naroda je o streljanju napisal:

Zločinska tolpa, koje člani so se izdajali za policiste, je napadla danes glavni stan Moranove gange, ki se je zbirala v neki garaži na North Clark Street. Ko so stopili v garažo, so napovedali sedmim gangsterjem, naj stopijo k steni. Ko so storili, kar jim je bilo zapovedano, je počilo več strelov, in vseh sedem gangsterjev se je zgrudilo mrtvih na tla. Napadalci so imeli uradna znamenja. Nekateri so imeli celo uniforme. Pobegnili so brez sledu. Pri tem gre za boj med dvema gangama, ki konkurirata med seboj pri prodaji opojnih pijač.[31]

Taki in podobni zapisi so bili v slovenskih časnikih, izhajajočih v ZDA, zelo pogosti. Zanimivo je, da so slednji večinoma zagovarjali »mokro« stališče, tj. so nasprotovali prohibiciji. V eni od številk je tako izšel članek, ki so ga naslovili »Ali je prohibicija ustavna?«. V njem so omenili, da sta državi Rhode Island in New Jersey na najvišjem ameriškem sodišču začeli s tožbo proti vladi ZDA. Pri tem naj bi šlo predvsem za vprašanje, ali je Volsteadov zakon sploh ustaven. V časopisu so to pojasnjevali z dejstvom, da če ima kongres »pravico prepovedati pijačo, tedaj ima pravico prepovedati krompir, zelje, tobak, itd. Sploh ima pravico nad privatnim in javnim življenjem vsakega posameznika.«[32] Kasneje so v podobnem odklonilnem tonu zapisali:

Ako je to resnica, tedaj se bližamo srednjemu veku. Povrnili se bodo mračni časi ko je bil človeški duh omejen, ko je vladala mala manjšina nad milijoni. V razumu svobodnega človeka se teško dobi pojem, da bi imel kdo nad njim pravico povedati ali zapovedati kaj naj pile, kaj naj uživa. Toda v Ameriki je vse mogoče. Tu se naredijo najboljše stvari, včasih pa tudi največje neumnosti.[33]

Še zanimivejše je dejstvo, da so v istem časniku Slovence in ostale jugoslovanske narode pogosto označili za »alkoljubce«. Naj navedem le en primer:

V četrtek ponoči je bil splošen pogon na prijatelje razinžeka in tihotapce z žganjem. 16 oseb je bilo aretiranih, nad $15.000 vredne pijače zaplenjeno. Med aretiranimi ni nobenega Jugoslovana, kajti kar nas je Kranjcev, Hrvatov in Srbov pijemo samo — vodo? Kaj? Kdor vrjame, bo zveličan.[34]

Prohibicija je že od samega začetka povzročala spore med njenimi podporniki in nasprotniki, kar so pogosto imenovali kar spor med »suhimi« in »mokrimi«, pri čemer je bilo »mokrih«, nasprotnikov prohibicije, vedno več. Nasprotovanje prohibiciji in njena nesmiselnost sta se stopnjevali vse do leta 1933, ko so prohibicijo uradno ukinili. V Prosveti so 10. novembra 1933 zapisali, da je ameriška prohibicija mrtva, 18. amandma ubit, njun uradni pogreb pa naj bi se zgodil mesec zatem.[35] V nadaljevanju članka so s podobnim tonom zapisali, da ameriška prohibicija nikdar ni obstajala in da »je bila mrtvorojeno dete. To se pravi, da ni odpravila opojnih pijač. Oni, ki so prej pili, so pili tudi med prohibicijo in poleg tega se je pojavilo milijone novih pivcev in pijancev, zlasti med ženskami in otroci.«[36]

Nujno pa je poudariti, da slovenski časniki kljub neodobravanju prohibicije prekomernega uživanja alkohola niso podpirali. Pogosto so poudarjali predvsem željo po svobodni izbiri, kot sem prikazal tudi v enem od prej omenjenih navedkov iz časnika Ameriška domovina. Nenazadnje so tudi v časniku Prosveta, v katerem so prohibicijo primerjali z mrtvorojenim otrokom, zapisali:

To, da pozdravljamo smrt »plemenitega eksperimenta«[37] in zmago nad hinavstvom, pa še ne pomeni, da se navdušujemo za brezmejno uživanje alkoholnih pijač, ki bodo zdaj postavne. Nikakor ne. Naloga delavcev zdaj bo, da si vsak posameznik sam naloži prohibicijo, kolikor mu je potrebno. Kajti alkoholizem je velika nesreča za delavstvo in edino trezni delavci bodo zmagali v boju s socialnimi krivicami.[38]

 

Viri in literatura:

  • »7 gangsterjev ustreljenih.« V: Glas naroda: najstarejši list slovenskih delavcev v Ameriki. februar 1920, letnik 37, št. 39, 1.
  • »Ali je prohibicija ustavna?« V: Ameriška domovina. februar 1920, letnik 23, št. 13, 2.
  • Ameriška domovina. 16. februar 1920, letnik 23, št. 19, 1.
  • Ameriška domovina, 20. avgust 1920, letnik 23, št. 97, 1.
  • Behr, Edward. Prohibition: Thirteen Years that Changed America. New York: Arcade Publishing, 1996.
  • Bousfield, Arthur in Garry Toffoli. Royal Observations: Canadians and Royalty. Toronto: Dundurn Press Limited, 1991.
  • George, Robert P. in David A. J. Richards. »The eighteenth amendment«. National Constitution Centre, https://constitutioncenter.org/interactive-constitution/amendments/amendment-xviii, (Dostop: november 2018).
  • Gitlin, Martin. The Prohibition era. Minnesota: ABDO Publishing Company, 2011.
  • Merz, Charles. The Dry Decade. New York: Doubleday, Doran & Company, Inc., 1931.
  • Miron, Jeffrey A. in Jeffrey Zwiebel. »Alcohol Consumption During Prohibition.« V: The American Economic Review, 81/2 (maj 1991), 242–247.
  • Moore, Mark H. »Actually, Prohibition Was a Success.« The New York Times, objavljeno 16. oktobra 1989, https://www.nytimes.com/1989/10/16/opinion/actually-prohibition-was-a-success.html (Dostop: november 2018).
  • »Nekaj svarila rojakom glede prohibicije.« V: Ameriška domovina. januar 1920, letnik 23, št. 5, 1.
  • »Prohibicijski načelnik – grafter.« V: Glas naroda: najstarejši list slovenskih delavcev v Ameriki, oktober 1921, letnik 29, št. 233, 1.
  • »Prohibicija tobaka je sedaj na vrsti.« V: Ameriška domovina. januar 1920, letnik 23, št. 7, 1.
  • »Revolucija proti hinavstvu.« V: Glasilo slovenske narodne podporne jednote. 10. november 1933, letnik 26, št.221, 1.
  • »Statutes at Large: 66th Congress, Session 1, Chapter 85.« V: The statutes at large of the United States of America from May, 1919, to March, 1921, 305-324. http://legisworks.org/congress/66/publaw-66.pdf, (Dostop: november 2018).

[1] Bohr, Prohibition: Thirteen Years that Changed America, 60.

[2] Merz, The Dry Decade, 27.

[3] Merz, The Dry Decade, 25–26.

[4] Gitlin, The Prohibition Era, 13.

[5] Merz, The Dry Decade, 51.

[6] Gitlin, The Prohibition Era, 10.

[7] George in Richards, »The Eighteenth amendment«.

[8] »Statutes at Large: 66th Congress, Session 1, Chapter 85,« 308.

[9] »Statutes at Large: 66th Congress, Session 1, Chapter 85,« 309.

[10] »Statutes at Large: 66th Congress, Session 1, Chapter 85,« 306.

[11] Gitlin, The Prohibition Era, 30.

[12] Gitlin, The Prohibition Era, 30.

[13] Bousfield in Toffoli, Royal Observations: Canadians and Royalty, 41.

[14] »Nekaj svarila rojakom glede prohibicije,« Ameriška domovina, 14. januar 1920, 1.

[15] »Nekaj svarila rojakom glede prohibicije,« Ameriška domovina, 14. januar 1920, 1.

[16] »Nekaj svarila rojakom glede prohibicije,« Ameriška domovina, 14. januar 1920, 1.

[17] »Prohibicija tobaka je sedaj na vrsti,« Ameriška domovina, 19. januar 1920, 1.

[18] »Prohibicija tobaka je sedaj na vrsti,« Ameriška domovina, 19. januar 1920, 1.

[19] Miron in Zweiebel, »Alcohol Consumption During Prohibition,« 242.

[20] Bohr, Prohibition: Thirteen Years that Changed America, 148.

[21] Moore, »Actually, Prohibition Was a Success«.

[22] Bohr, Prohibition: Thirteen Years that Changed America, 147–148.

[23] Bohr, Prohibition: Thirteen Years that Changed America, 148.

[24] Ameriška domovina, 16. februar 1920, 1.

[25] Bohr, Prohibition: Thirteen Years that Changed America, 149.

[26] Gitlin, The Prohibition Era, 34.

[27] Gitlin, The Prohibition Era, 31–32.

[28] »Prohibicijski načelnik – grafter.« Glas naroda, 5. oktober 1921, 1.

[29] Gitlin, The Prohibition Era, 45.

[30] Gitlin, The Prohibition Era, 49.

[31] »7 gangsterjev ustreljenih,« Glas naroda, 15. februar 1920, 1.

[32] »Ali je prohibicija ustavna,« Ameriška domovina, 2. februar 1920, 2.

[33] »Ali je prohibicija ustavna,« Ameriška domovina, 2. februar 1920, 2.

[34] Ameriška domovina, 20. avgust 1920, 1.

[35] »Revolucija proti hinavstvu,« Prosveta, 10. november 1933, 1.

[36] »Revolucija proti hinavstvu,« Prosveta, 10. november 1933, 1.

[37] V originalnem besedilu je pri zapisu te besede prišlo do tiskarske napake, saj so namesto »eksperimenta« zapisali »eksperimneta«, kar sem v citiranem besedilu popravil.

[38] »Revolucija proti hinavstvu,« Prosveta, 10. november 1933, 1.

Up Next

Related Posts