Obiskali smo Dubrovnik

Obiskali smo UNESCO svetovno dediščino – jadranski biser – Dubrovnik.

Zadnje poletne dni smo izkoristili in si ogledali prečudoviti Dubrovnik, kjer smo se sprehodili po slavnem obzidju in prelepih ulicah. Prvi dan je bilo vreme oblačno, drugi dan pa smo uživali v soncu. Mesto je kljub koncu septembra še vedno polno turistov, ki se množično udeležujejo vodenih tur po lokacijah snemanja popularne serije Igre prestolov (Game of Thrones), ki so jo več let snemali prav tu.

Mesto s svojo lego in izgledom predstavlja pravo pašo za oči, poleg tega pa ima tudi impresivno zgodovino, ki je nedvomno pritegnila tudi filmarje omenjene serije, da so se odločili postaviti doberšen del dogajanja na to lokacijo. Sicer zgodba v seriji nima nikakršne povezave z dejansko zgodovino Dubrovnika in le izkorišča njegovo odlično arhitekturo in pokrajino. V resnici pa Dubrovnik premore zelo pestro zgodovinsko pripoved, polno zapletov, uspehov, diplomacije, trgovanja in vojn.

Sprehod po obzidju in skozi mesto

O nastanku Dubrovnika

Najbolj široko sprejeta in razširjena zgodba o nastanku Dubrovnika datira v 7. stoletje našega štetja, ko so se na skalni otok z imenom Lava, zatekli begunci iz obleganega Epidavra (Cavtat). Nekateri viri tudi govorijo, da je bil na tem mestu polotok, kjer so prebegli rimljani postavili naselje, medtem ko so vznožja okoliških gričev in obalo okoli rimske naselbine v naslednjih stoletjih, poselili pretežno Slovani (Hrvati). Ta del, ki ga je od otoka oz.polotoka ločeval ozek morski pas (lahko tudi kanal), so naseljenci pričeli imenovati Dubrovnik. Beseda izvira iz besede dub (hrast). V 12. stoletju naj bi prišlo do združitve obeh naselbin z zasutjem ločitvenega kanala, ki naj bi potekal prav po liniji glavne ulice (Stradun), ki danes predstavlja središče starega mesta. Slovanski del prebivalcev pa je ime razširil na celotno naselbino.

Druga teorija, ki temelji na arheoloških izkopavanjih, se je pojavila 2007, ko so našli ostanke bizantinkse bazilike iz 8 stoletja in dele mestnega obzidja. Velikost bazilike nakazuje, da je bila takrat tam že velika in cvetoča naselbina. Teorija tako govori o tem, da je postavitev naselbine lahko potekala že v obdobju pred Kristusom, kar potrjujejo tudi številne najdbe grških predmetov v pristanišču, kakor tudi vrtanje pod glavno ulico Stradun, ki je pokazalo, da tam leži naravni pesek. To pa kontradiktira originalno zgodbo, ki pravi, da je bil ta del nasut ob združitvi mesta. Drugi teoriji pritrjuje tudi mnenje, da so naselbino ustanovili grški pomorščaki, ki upošteva podatek, da so ladje v tistih časih lahko potoval od 45 do 50 navtičnih milj na dan. Po toliko časa plovbe so nampreč potrebovali peščen pristan, zalogo pitne vode in točko z dobrim razgledom. Dubrovnik zelo ustreza tem zahtevam, prav tako pa se nahaja ravno na sredi omenjene razdalje med znanima grškima naselbinama Budva in Korčula (95 navtičnih milj).

Republika Ragusa

Zlata doba mesta je bila v 15. in 16. stoletju, ko je deloval po principih beneške republike. Trgovina je cvetela, najbolj pogoste trgovalne dobrine pa so bile srebro, baker, svinec, sol in začimbe. Poleg dobre flote in sposobne vodilne oligarhije je Dubrovnik premogel tudi odlično diplomacijo. Spretno so sprejemali dogovore z osmanskim cesarstvom in si zagotovili vplivnega zaveznika, ki so mu seveda plačevali letni tribut. Leta 1667 je mesto prizadel uničujoč potres, ki mu je sledil še požar. Mesto je bilo skoraj v celoti uničeno in je izgubilo tri četrtine prebivalcev. Od takrat se ni več pobralo in zasijalo v blišču prejšnjih stoletij. Zadnji udarec je mestu prizdejal Napoleon, ki je republiko leta 1806 zavzel in 1808 tudi ukinil.

Mesto danes

Dubrovnik je UNESCO uvrstil na seznam svetovne dediščine leta 1979, že v začetku sedemdesetih pa je jugoslovanska oblast mesto demilitarizirala, da bi se ob morebitnih spopadih izognilo vojni in uničenju. Ne glede na to so srbske in črnogorske enote, takrat še pod okriljem JLA, mesto oblegale in obstreljevale več mesecev in napravile ogromno škode. Škoda je bila, po UNESCO smernicah, odpravljena v letih med 1995 in 1999.

Danes je mesto v poletnih mesecih polno turistov, kar smo občutili tudi konec septembra, ko so se na deževen dan v mesto še vedno valile množice ljudi z vseh koncev sveta. Zasluga za to gre poleg lepoti mesta, tudi filmski industriji, ki rada uporabi ta jadranski biser v svojih filmih. Poleg serije Igre prestolov so tu snemali tudi zadnji del Vojne zvezd (Star Wars), ki si ga bomo v kinih lahko ogledali okoli Božiča.

Up Next

Related Posts