Oktobrska revolucija: 100 let kasneje

KDAJ? ponedeljek 13. november 2017, ob 19.00 uri

KJE? Filozofska fakulteta Ljubljana (predavalnica 415), Aškerčeva cesta 2, Ljubljana

 

Oktobrska revolucija velja za pomembnen dogodek v svetovni zgodovini, saj je s seboj prinesla daljnosežne politične, gospodarske in družbene posledice. Ravno zato jo je ob njeni 100-letnici smiselno znova prevpraševati tako z vidika takratnih dogodkov kot z današnjega zornega kota.

Na okrogli mizi bodo svoje prispevke predstavili naslednji govorci:

Tibor Rutar, docent na oddelku za sociologijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru: Strukturni vzroki ruske revolucije: vojna in zgoščena modernizacija v ancien regimu
Povzetek:
Vzroki velikih zgodovinskih družbenih revolucij, kakršna je ruska, niso povezani zgolj z dejstvom, da so podrejeni razredi ekonomsko izkoriščani in da jim je na voljo ustrezna radikalna ideologija, ki izziva status quo. Običajno so ključni dejavniki vsaj še neusmiljena politična represija, (delno) posedovanje prisilnih sredstev na strani podrejenih in destabilizacija moči vladajočih elit, v katero lahko sploh v kontekstu agrarnih družb vodijo vojne. S svojim prispevkom bo govorec prek jedrnatega opisa ruskih razmer ob koncu 19. in začetku 20. stoletja razjasnil povezavo med temi mehanizmi revolucije.

Marko Hočevar, mladi raziskovalec na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani: 133 dni – pozabljena revolucija na Madžarskem
Povzetek:
Ob koncu in po koncu prve svetovne vojne, ter v trenutkih razpadanja velikih evropskih imperijev, so se revolucije v Evropi vrstile ena za drugo. Na Madžarskem je marca 1919, v trenutkih obče negotovosti, prišlo do »nenasilne revolucije«, ter do ustanovitve Madžarske sovjetske republike. V prispevku bo govorec orisal ključne vzroke in povode za revolucijo na Madžarskem, kompleksen odnos med komunisti in social-demokrati pred in tekom trajanja sovjetske republike ter vpliv mednarodnih sil na dogajanja na Madžarskem. Poskušal bo na konkretnem primeru Madžarske pokazati, da nobena revolucija ne propade sama od sebe, temveč da so za »preživetje« ali »propad« revolucije vedno ključna kompleksna razmerja moči, politični, vojaški in družbeni boji, ter tudi zmožnost ustvarjanja razrednih zavezništev (politične in ekonomske hegemonije), ki je pogojeno z razumevanjem »revolucionarne« situacije.

Gorazd Kovačič, docent na oddelku za sociologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani: Prevpraševanje pomena revolucije v sodobni družbi
Povzetek:
Govorec bo prevpraševal, kaj nam pojem revolucije v sodobni družbi sploh še lahko doprinese k boljšemu razumevanju družbenih sprememb. Predstavil bo kontroverzno tezo, da lahko revolucijo danes lahko razumemo predvsem kot blokado. V vsako politično delovanje, ki želi biti revolucionarno, ima namreč za edini zgled revolucije, ki so se že zgodile, in sicer v zelo specifičnih zgodovinskih okoliščinah. Preobsežno spominjanje in razmišljanje o politiki zgolj skozi idejo revolucije je zato lahko problematično, saj nam onemogoča razmišljanje o družbenih spremembah kot kontinuumu, katerega skrajna točka je revolucija. Zato ne smemo spregledati pomena in moči vseh ostalih oblik družbenega delovanja, ki so nam dostopne v trenutnih družbenih okoliščinah.

Okroglo mizo organizirajo tutorji Oddelka za sociologijo.

Vabljeni!

Up Next

Related Posts