Leta 1573 je bila sprejeta tako imenovana Pacta conventa, ki jo je sprejela Varšavska konfederacija. Gre za enega najstarejših tolerančnih ediktov v zgodovini. S Pacto convento je bila protestantom zagotovljena popolna verska svoboda.

Pacta conventa (oz. “členi sporazuma”), je bila pogodba med polskim plemstvom in novo izvolojenim poljskim kraljem. V veljavi je bila skoraj 200 let, med leti 1573 in 1764. Dokument je potrdil zavezo kralja, da bo spoštoval zakone konfederacije (Poljsko-Litvanske zveze) in svoje dolžnosti do skupnih zadev, kot so zunanja politika, davki, javni dolg, vojska, …

Od kralja so kralja so se obljube in zaveze seveda razlikovale. Znana je Pacta conventa oz. obljuba kralja Vladislava IV. Vasa, ki je obljubil, da bo ustanovil poljsko-litvansko mornarico na Baltskem morju. Vsak novo izvoljeni kralj je torej podpisal novo oz. lastno Pacto convento z lastnimi zaobljubami. Obstajali pa so tudi “fiksni členi” dokumenta, katere so imenovali Henrikovi členi. To je bil niz privilegijev poimenovan po prvem kralju, ki jih je podpisal, Henriku Poljskemu. Ti členi so bili stalni in nespremenljivi. Sčasoma je razlikovanje med dvema deloma Pacte convente, fiksnim in spremenljivim, zbledel. Vendar je Pacta conventa dolga leta uzakonjala ključno politiko Varšavske konfederacije.

Vir: RTV Slo in Wikimedia