Peter Kozler, avtor prvega zemljevida slovenskih dežel

16. februarja 1824 se je v Kočah pri Kočevski Reki rodil Peter Kozler, avtor prvega zemljevida slovenskih dežel.

Rodil se je v znani kočevarski trgovski družini. Družina Kozler, ki je bila del jezikovnega otoka kočevskih Nemcev, je pripadala nemškemu in tudi slovenskemu meščanstvu. Peter Kozler je bil geograf in kartograf, politik, publicist, domoljub in narodni buditelj. A to še ni vse. Bil je tudi soustanovitelj Pivovarne bratov Kozler, predhodnice današnje Pivovarne Union, in Trboveljske premogokopne družbe ter eden vodilnih bančnikov in pospeševalec graditve železnic.

Znak pivovarne Kozler

Znak Pivovarne Kozler.

V marčni revoluciji leta 1848 so tudi Slovenci v habsburški monarhiji izrazili zahtevo po lastni državi, “zedinjeni Sloveniji”. Zmaga revolucije je prinesla svobodo tiska ter dala možnost za javno obravnavo in propagiranje ideje o združitvi slovenskega narodnostnega ozemlja ne glede na deželne meje. Z oblikovanjem programa zedinjene Slovenije se je pojavila potreba po geografski opredelitvi slovenskega etničnega prostora. Na pobudo Matije Vrtovca se je maja 1848 pionirske naloge lotil Peter Kozler. Ker si pri zarisovanju meje ni mogel pomagati z obstoječimi zemljevidi in opisi jezikovnih meja v monarhiji, je za opise jezikovne meje na posameznih odsekih prosil narodnjake, ki so mu pošiljali natančne podatke.

Kakšna navodila je Kozler dajal sodelavcem? To lahko izvemo iz pisma, datiranega 22. novembra 1848.

… dovoljujem si poslati vam bakrorezni odtis terenske risbe mariborskega okrožja s prošnjo, da vaše blagorodje vpiše vanj slovenska krajevna imena in natančno označi jezikovno mejo/…/. V boljšo orientacijo sem nekatera slovanska krajevna imena že vpisal …

Na začetku leta 1849 je Kozler zbrano gradivo izročil dunajskemu bakrorezcu, ki je pobegnil z Dunaja zaradi političnega preganjanja.  Z njim sta izginila tako že delno narejena bakrena plošča kot rokopis komentarja k zemljevidu. Ko so leta 1851 našli ploščo in rokopis, se je Kozler namenil dokončati začeto delo. Na začetku leta 1853 je na Dunaju natisnil zemljevid, a izida oblasti niso dovolile. Vojaško sodišče na Dunaju je zaplenilo vse izvode in obtožilo Kozlerja, da že z naslovom zemljevida ruši nezakonito zvezo avstrijskih dežel. Na sodnem procesu je bil Kozler oproščen. Zemljevid je lahko izšel šele po obnovi ustavnega življenja leta 1861. Slovenija je bila na Kozlerjevem zemljevidu precej večja od današnje države, ki meri le 87 odstotkov ozemlja, prikazanega na njegovem zemljevidu.

Kozler, Zemljovid slovenske dežele in pokrajinZemljovid slovenske dežele in pokrajin, prvi slovenski zemljevid, ki je jasno pokazal, kje žive Slovenci, zato Petra Kozlerja štejemo med začetnike slovenske geografske znanosti.

 Viri: Zgodovina 3 (Cvirn et al.), Wikipedija, rtvslo.si, delo.si, dolenjskimuzej.si, ribnica24.eu.
Up Next

Related Posts