Na današnji dan, 26. aprila 1915, so Italija, Velika Britanija, Francija in Rusija v Londonu podpisale pakt, s katerim se je Italija pridružila tem državam in se zavezala vstopiti v vojno proti centralnim silam. To je storila v manj kot mesecu dni. Za nagrado za vstop v vojni na strani Antante so bila Italiji obljubljena ozemlja na vzhodni obali Jadranskega morja. Ta je po koncu vojne tudi dobila.

Z rapalsko pogodbo, podpisano 12. novembra 1920, so se za Primorce začeli težki časi. Primorske Slovence so skušali uničiti politično, gospodarsko in kulturno. Življenje Primorcev v tem času ponazarja tudi primer družine Pegan iz Trsta.

Polona Lah hrani bogato gradivo svojih prednikov – družine Pegan, ki je od leta 1904 do 13. julija 1920 stanovala v Narodnem domu v Trstu. Ko so fašisti zažgali Narodni dom, so se iz goreče stavbe komaj rešili. Zakonca Ernest in Metka Pegan sta imela štiri otroke: Nado, Zoro, Danila in Stano. Zora Pegan se je poročila z Viktorjem Šoncem, ravnateljem Glasbene matice v Narodnem domu v Trstu. Nekaj mesecev po požigu Narodnega doma se je družina Pegan odselila v Vikrče pri Ljubljani. Viktor Šonc pa je ostal v Trstu, odkoder je svoji bodoči ženi Zori pisal pisma in razglednice. Opisoval je tudi takratne razmere v Trstu in okolici, kar je lepo razvidno iz razglednic in pisem, katerih del Polona Lah predstavi v tem pogovoru.