Postavljen Aljažev stolp na vrhu Slovenije

Skladatelj in planinski pisec Jakob Aljaž je bil pobudnik ali graditelj številnih slovenskih postojank v naših gorah. Med drugim je odkupil zemljišče vrh Triglava, ga podaril Slovenskemu planinskemu društvu in izdelal načrt za stolp, ki naj bi tam stal. Dele stolpa so na vrh znosili Aljaževi farani in ga na današnji dan pred 122-imi leti postavili in utrdili.

Planinci ob Aljaževem stolpu. Foto: cs-sentvid.siAljažev stolp je najvišje ležeče gorsko zavetišče v Sloveniji. Nahaja se na Triglavu, ki je visok 2864 metrov. Skupaj z vrhom predstavlja najprepoznavnejši simbol slovenstva. Danes je v državni lasti, upravlja ga Planinsko društvo Ljubljana-Matica, spada pa pod Občino Bohinj.

Pri postavljanju stolpa so sodelovali Jakob Aljaž, Janez Klinar – Požganec, Tomaž Košir – Kobar in Andrej Belec s svojima delavcema. Delo so opravili 7. 8. 1895 v petih urah, za izdelavo in postavitev pa je Jakob Aljaž odštel 300 goldinarjev. Slavnostno odprtje in blagoslovitev stolpa sta bila 22. avgusta 1895. Navzoči so Jakob Aljaž. Foto: kdmedvode.combili Aljaž, Matej Hubad, Andrej Gassner ter Aljaževa pomočnika Janez Klinar – Požganc in Tomaž Košir – Kobar. 

»Požganc vrže dinamitni patron, ki močno poči, zamašek šampanjske buteljke skoči kvišku s pokom, mi zapojemo Ave maris stella, potem Triglav moj dom in otvoritev je bila končana,«

se je Aljaž, ki naj bi takrat pel kleče, objemajoč stolp in s solzami v očeh, spominjal odprtja. Napis Aljažev stolp na stolpu je bil prvi slovenski napis na Triglavu in v njegovi okolici.

V nekaj manj kot dva metra visokem pločevinastem stolpu s premerom meter in 25 centimetrov so bili trije štirinožni stolčki, vpisna knjiga, kuhalnik na špirit in Pernhartova slika »Triglavska panorama«. Stolp je preskrbel s skromno, a najnujnejšo opremo. Še istega leta so pod vrhom Triglava na južni strani vsekali v skale Staničevo zavetišče in postavili spominski plošči Valentinu Vodniku in Marku Pernhartu.

Aljaž je vrh in stolp podaril Slovenskemu planinskemu društvu z željo, da bi ohranil slovensko lice slovenskim goram.

Aljažev stolp danes. Foto: imffd.comStolp so kasneje pogosto prilagajali, mu dodajali spominske plošče, zastavico na konici zamenjali s peterokrako in to znova z zastavico z letnico postavitve. Večkrat je bil tudi prebarvan, in sicer zeleno-belo-rdeče, ko je ob njem med vojnama potekala meja med Jugoslavijo in Italijo, ali na rdeče v času komunizma. Opremljen je s strelovodom. Temelji so bili večkrat podbetonirani. Leta 1999 je bil razglašen za kulturni spomenik državnega pomena, kmalu zatem pa je postal last države.

Aljažev stolp bodo po koncu poletne planinske sezone 2018 zaradi obnove prepeljali v dolino. Najbolj znano pločevinasto konstrukcijo v Sloveniji bodo v dolino prepeljali s helikopterjem in po približno mesecu dni obnove še pred zimo 2018 vrnili na mesto, kjer stoji že 122 let.

 

Vir:

Radio Prvi, Wikimedia, siol.net

Up Next

Related Posts