Potres 26. marca 1511 in njegove posledice v naših krajih

Leta 1511 je vrsta potresov prizadela tudi Kranjsko in širšo okolico. Najmočnejši s središčem na idrijski geološki prelomnici je bil prav na današnji dan.

Po podatkih predhodnih raziskav različnih avtorjev se v katalogih potresov uporablja ocena, da je imel potres leta 1511

Plošča, vzidana na grajski kašči škofjeloškega gradu, spominja na obnovitev gradu po potresu leta 1511 Foto: Arhiv ARSO, Urad za seizmologijo in geologijomagnitudo 6,8 in je dosegel največjo intenziteto X. stopnje po evropski potresni lestvici.

Njegovo nadžarišče naj bi bilo v bližini Idrije, vendar je ta podatek še precej manj zanesljiv od magnitude. Šele raziskave zgodovinskih podatkov, ki sedaj potekajo v Sloveniji in sosednjih državah, bodo omogočile natančnejšo oceno.

Vsekakor pa ni dvoma, da je bil to najmočnejši znan potres na Slovenskem.

To pa je najbolj pomemben podatek za opredelitev potresne nevarnosti na nekem ozemlju, ki temelji predvsem na oceni verjetnosti ponovitve potresa podobne moči v določenem obdobju.

Stavbe je rušil na razdalji sto kilometrov, čutili pa so ga celo tisoč kilometrov daleč. Prizadejal je velikansko škodo, zalil idrijski rudnik, v Ljubljani se je poleg mnogih stavb podrl tudi velik del obrambnega mestnega zidu z osmimi stolpi, poškodovani ali porušeni pa so bili tudi številni gradovi na podeželju. Znano je, da so se uradniki Deželnih stanov za Kranjsko morali preseliti iz svoje hiše v Ljubljani, ker je bila v potresu tako poškodovana, da ni bila več primerna za bivanje. Poškodovane so bile tudi hiša nemškega viteškega reda (današnje Križanke) in njihova cerkev, vicedomova palača in druge dobro grajene hiše.

26. marca med tretjo in četrto uro popoldan nastal še potres, ki je poškodoval številna mesta in gradove v Furlaniji in Benečiji, na Primorskem, Gorenjskem, Notranjskem in Dolenjskem. Več poročil opisuje poškodbe, predvsem na cerkvah, gradovih, utrdbah in javnih zgradbah. Glede na način gradnje v teh časih je bilo verjetno veliko poškodb tudi na zidanih stanovanjskih hišah. Lesene koče, ki so bile značilne za kraje v zahodni Sloveniji, so verjetno potres prestale brez hujših poškodb.

Očevidci so poročali, da je bil Bovec popolnoma porušen in uničen, pomembna gorska cesta čez Predel pa zaprta, ker sta se Plošča z latinskim napisom, vzidana na osrednjem stolpu na grajskem dvorišču, govori o obnavljanju loškega gradu. Foto: Arhiv ARSO, Urad za seizmologijo in geologijo

»dva sosednja hriba zrušila en proti drugemu in zaprla cesto v Nemčijo, kar je dobro zazdaj, ko smo v vojni, toda bo slabo za trgovino v časih, ko se povrne mir«.

O Tolminu so poročali, da se je podrl grad in, da so ga njegovi čuvaji zapustili. Isti zapis poroča še o hudih posledicah potresa v Čedadu (Cividale del Friuli), Beljaku (Villach), Krminu (Cormons), Gradiški (Gradisca d’Isonzo), Tržiču (Monfalcone) in Gorici (Gorizia).

V Škofji Loki, na primer, je potres porušil vse kamnite objekte z gradom vred. Grajsko poslopje in hiše so kmalu obnovili, zaradi slikarij na pročeljih pa je mesto dobilo vzdevek Pisana Loka. Zelo dobro so dokumentirani učinki potresa v Škofji Loki. Še danes lahko vidimo spominske plošče, dve na gradu in tretjo na »kašči«. V kapeli v Schwartzovi hiši je bil odkrit napis v heksametrih, ki je med ostalim govoril o potresu in njegovih posledicah. Kljub velikim poškodbam v mestu je podjetni škof Filip v kratkem času obnovil mesto, da je kmalu spet zacvetelo, številne stavbe iz tega časa stojijo še danes.

Za samo Idrijo pa v zgodovinskih virih ni podatkov o posledicah potresa v takratnem rudarskem naselju. Leta 1511 sta bili v Idriji verjetno le dve zidani stavbi, ker so rudarji živeli v lesenih hišah. Neko poročilo iz XVII. stoletja navaja, »da je bilo idrijsko naselje vse zgrajeno iz lesa, kakor drugi alpski kraji, razen cerkve in hiše, v kateri je stanoval inšpektor«. Če upoštevamo še problem točnega časa nastanka plazu iz Kobalovega hriba, pridemo do dejstva, da ne moremo povedati, kakšne so posledice potresa v Idriji.

V potresu pred petsto šestimi leti se je podrl tudi blejski grad ter nekaj gradov na Notranjskem. Samo na Kranjskem so ocenili škodo na takrat velikansko vsoto 200.000 goldinarjev. Potres so čutili tudi v Trstu, Furlaniji, Benetkah in celo na Dunaju. Po dosegljivih podatkih je bilo v njem in še enem potresu, ki je sledil čez dva dni, skupaj približno 12.000 mrtvih. Ocene, da je potres zahteval 12.000 žrtev, ki pa so verjetno pretirane.

 

Vir: Radio prvi, ARSO

Up Next

Related Posts