Poziv Italiji, naj uradno prizna fašistične zločine v Jugoslaviji

POZIV ustanovam Italijanske republike, da ob osemdeseti obletnici napada italijanske vojske na Jugoslavijo uradno priznajo fašistične zločine, ki so jih na jugoslovanskem ozemlju zagrešile italijanske okupacijske sile

Letos mineva osemdeset let od napada italijanske vojske na Jugoslavijo, do katerega je prišlo aprila 1941. V času fašistične in nacistične okupacije med aprilom 1941 in osvoboditvijo maja 1945 je na jugoslovanskem ozemlju življenje izgubilo okoli milijon ljudi. Fašistična Italija je pri teh ubojih sodelovala z vojaško agresijo, streljanjem zapornikov in talcev, represalijami nad civilisti, čiščenjem terena, deportacijami v koncentracijska taborišča, v katerih je bilo interniranih okoli sto tisoč Jugoslovanov, pa tudi s podporo kolaboracionističnim silam, ki so tudi same izvajale  množične poboje.

Raziskovalci sodobne zgodovine, izvedenci te problematike in strokovnjaki, ki smo zavezani aktivnemu ohranjanju zgodovinskega spomina, smo prepričani, da v preteklih desetletjih nismo dosegli popolnega zavedanja teh zločinov, ki so bili žal izvršeni tudi v imenu Italije. Italijanska republika teh grozot ni nikoli jasno obsodila, niti se od njih ni radikalno distancirala: ni uzakonila dneva spomina na ta dogajanja, uradni predstavniki italijanske države niso obiskali krajev spomina na fašistične zločine v Jugoslaviji.

Od predsednika Italijanske republike in predstavnikov najpomembnejših institucij zato zahtevamo, da se zavedo tega zamolčanega zgodovinskega dogajanja. Osemdeseta obletnica bi bila idealna priložnost, da Italijanska republika prevzame zgodovinsko odgovornost za kriminalno delovanje, ki je bilo plod politične, fašistične in nacionalistične logike, katero danes v imenu ustavnih vrednot, ki so temelj demokratičnega državljanstva, odločno obsojamo. Javna izjava ali uraden obisk (na primer koncentracijskega taborišča na otoku Rab, kjer je zaradi lakote in pomanjkanja umrlo okrog 1200 oseb, med njimi veliko žensk in otrok) bi imela pomemben simboličen pomen, dokazala bi čut odgovornosti institucij Italijanske republike in pripoznala trpljenje, ki je bilo prizadejano prebivalstvu Slovenije, Hrvaške, Črne Gore in Bosne ter Hercegovine. Po uradnih srečanjih, do katerih je prišlo v preteklih letih, od znamenitega »koncerta treh predsednikov« leta 2010 do obiska na Bazovici julija 2020, bi ta izjava predstavljala naslednji korak na poti evropske pomiritve in širšega razumevanja zgodovinskih procesov.

Koncentracijsko taborišče Rab in njegovo pokopališče, 1943.

 

PODPISNIKI (PO ABECEDNEM VRSTNEM REDU)

  1. Enrico Acciai, Univerza v Rimu “Tor Vergata”
  2. Giulia Albanese, Univerza v Padovi
  3. Marco Albeltaro, Univerza v Turinu
  4. Kornelija Ajlec, Univerza v Ljubljani (UL), Filozofska fakulteta (FF), Oddelek za zgodovino
  5. Mauro Annoni, predsednik Inštituta za sodobno zgodovino, Pesaro
  6. Gorazd Bajc, Univerza v Mariboru (UM), FF, Oddelek za zgodovino
  7. Bojan Balkovec, UL, FF, Oddelek za zgodovino
  8. Stefano Bartolini, Fundacija Valore Lavoro
  9. Alberto Basciani, Univerza Roma Tre
  10. Mateo Bratanić, Univerza v Zadru
  11. Andrea Bellavite, župan Airella del Friuli
  12. Barbara Berruti, zgodovinarka
  13. Davide Bertok, Svet brez vojn in nasilja
  14. Corrado Binel, Zgodovinski inštitut odporniškega gibanja v Valle d’Aosta
  15. Albert Bing, Hrvaški zgodovinski inštitut
  16. Neja Blaj Hribar, Inštitut za novejšo zgodovino, (INZ), Ljubljana
  17. Corrado Borsa, Državni filmski arhiv odporniškega gibanja
  18. Maja Božič, UL, FF, Oddelek za zgodovino
  19. Luigi Bruti Liberati, Univerza v Milanu
  20. Marco Buttino, zgodovinar
  21. Slavko Burzanović, Črnogorska univerza v Podgorici
  22. Carlo Spartaco Capogreco, Univerza v Kalabriji
  23. Franco Cecotti, podpredsednik ANED Trst
  24. Lev Centrih, Univerza na Primorskem (UP), Fakulteta za humanistične študije (FHŠ), Oddelek za zgodovino
  25. Denis Cerkvenik, Znanstveno raziskovalno središče (ZRS) Koper, Inštitut za zgodovinske študije
  26. Luisa Chiodi, direktorica Osservatorio Balcani e Caucaso Transeuropa
  27. Chiara Colombini, zgodovinarka
  28. Davide Conti, zgodovinar
  29. Marco Cuzzi, Univerza v Milanu
  30. Dragica Čeč, ZRS Koper, Inštitut za zgodovinske študije
  31. Zdenko Čepič, INZ, Ljubljana
  32. Štefan Čok, Narodna in študijska knjižnica, Trst
  33. Giovanni De Luna, storico / zgodovinar
  34. Anna Di Gianantonio, predsednica Državnega združenja partizanov Italije v Gorici
  35. Costantino Di Sante, Pokrajinski zgodovinski inštitut osvobodilnega gibanja Ascoli Piceno
  36. Matteo Dominioni, zgodovinar
  37. Walter Falgio, Sardinski inštitut za zgodovino protifašizma in sodobno zgodovino
  38. Mitja Ferenc, UL, FF, Oddelek za zgodovino
  39. Francesco Filippi, zgodovinar
  40. Božidar Flajšman, UL, FF, Oddelek za zgodovino
  41. Marcello Flores, zgodovinar
  42. Filippo Focardi, Univerza v Padovi
  43. Giovanni Focardi, Univerza v Padovi
  44. Paolo Fonzi, Univerza Vzhodnega Piementa
  45. Luigi Ganapini, zgodovinar
  46. Gigi Garelli, Zgodovinski inštitut odporništva Cuneo
  47. Jure Gašparič, INZ, Ljubljana
  48. Fabio Giomi, Collège de France, Paris
  49. Andrea Giuseppini, Združenje za zgodovinsko topografijo
  50. Tilen Glavina, ZRS Koper, Inštitut za zgodovinske študije
  51. Eric Gobetti, zgodovinar
  52. Federico Goddi, Univerza v Pisi
  53. Carlo Greppi, Državni inštitut Ferruccio Parri
  54. Jurij Hadalin, INZ, Ljubljana
  55. Isabella Insolvibile, Državni inštitut Ferruccio Parri
  56. Aleksandra Ivić, promotorka jugoslovanske zgodovine in literature
  57. Aleksandar Jakir, Univerza v Splitu
  58. Branimir Janković, Univerza v Zagrebu
  59. Zdravka Jelaska Marijan, Hrvaški zgodovinski inštitut
  60. Milica Kacin Wohinz, INZ, Ljubljana
  61. Aleksej Kalc, Znanstveno raziskovalni center Slovenske akademija znanosti in umetnosti (ZRC SAZU)
  62. Dušan Kalc, novinar in podpredsednik Pokrajinskega odbora ANPI Trst
  63. Tjaša Konovšek, INZ, Ljubljana
  64. Marco Labbate, Univerza v Urbinu, pomočnik direktorja Inštituta za sodobno zgodovino v Pesaru
  65. Urška Lampe, Univerza Ca’ Foscari v Benetkah
  66. Giuseppe Lorentini, Dokumentacijski center fašističnega koncentracijskega taborišča v Casoliju
  67. Maja Lukanc, INZ, Ljubljana
  68. Oto Luthar, ZRC SAZU
  69. Simone Malavolti, Združenje Koraki zgodovine
  70. Giuseppe Manias, Gramscijeva knjižnica v Alesu
  71. Branko Marušič, ZRC SAZU
  72. Laura Marzi, župan občine Milje
  73. Peter Mikša, UL, FF, Oddelek za zgodovino
  74. Franko Mirošević, zgodovinar
  75. Ivo Mišur, zgodovinar
  76. Gašper Mithans, ZRS Koper, Inštitut za zgodovinske študije
  77. Dušan Mlacović, UL, FF, Oddelek za zgodovino
  78. Boris Mlakar, INZ, Ljubljana
  79. Dušan Nećak, UL, FF, Oddelek za zgodovino
  80. Simone Neri Serneri, Univerza v Firencah
  81. Nadia Olivieri, Veronski inštitut za zgodovino odporništva in sodobno zgodovino
  82. Oskar Opassi, ZRS Koper, Inštitut za zgodovinske študije
  83. Mila Orlić, Univerza na Reki
  84. Amedeo Osti Guerrazzi, zgodovinar
  85. Cesare Panizza, Univerza v Veroni
  86. Tomaž Pavlin, Zgodovinsko društvo Ljubljana
  87. Santo Peli, Univerza v Padovi
  88. Egon Pelikan, ZRS Koper, Inštitut za zgodovinske študije
  89. Tea Perinčić, Pomorski in zgodovinski muzej Hrvaškega primorja Reka
  90. Hrvoje Petrić, zgodovinar
  91. Stefano Petrungaro, Univerza Ca’ Foscari v Benetkah
  92. Paolo Pezzino, predsednik Državnega inštituta Ferruccio Parri
  93. Niccolò Pianciola, Nazarbayev University
  94. Jože Pirjevec, ZRS Koper, Inštitut za zgodovinske študije
  95. Milovan Pisarri, Centre for Public History of Belgrade
  96. Armando Pitassio, Univerza v Perugii
  97. Carla Poncina, Inštitut za zgodovino odporništva in sodobno zgodovino v Vicenzi
  98. Martin Premk, Vojaški muzej Slovenske vojske
  99. Jure Ramšak, ZRS Koper, Inštitut za zgodovinske študije
  100. Mateja Ratej, ZRC SAZU
  101. Meta Remec, INZ, Ljubljana
  102. Božo Repe, UL, FF, Oddelek za zgodovino
  103. Mateja Režek, ZRS Koper, Inštitut za zgodovinske študije
  104. Luciana Rocchi, Inštitut za zgodovino odporništva in sodobno zgodovino v Grossetu
  105. Giorgio Rochat, zgodovinar
  106. Davide Rodogno, Graduate Institute of International and Development Studies Geneva
  107. Drago Roksandić, Univerza v Zagrebu
  108. Francesca Rolandi, Masarykov inštitut in arhiv Akademije znanosti Češke republike
  109. Toni Rovatti, Univerza v Bologni
  110. Vida Rožac Darovec, ZRS Koper, Inštitut za zgodovinske študije
  111. Paolo Rumiz, pisatelj
  112. Sabine Rutar, Institute for East and Southeast European Studies, Regensburg
  113. Karlo Ruzicic-Kessler, Svobodna univerza v Bolzanu
  114. Alfredo Sasso, zgodovinar
  115. Giacomo Scotti, pisatelj
  116. Irena Selišnik, UL, FF, Oddelek za zgodovino
  117. Livio Isaak Sirovich, raziskovalec
  118. Catia Sonetti, ravnateljica Inštituta za zgodovino odporništva in sodobno zgodovino v Livornu
  119. Carlo Spagnolo, Univerza v Bariju
  120. Stojan Spetič, senator X. mandatnega obdobja
  121. Matteo Stefanori, Univerza Tuscia (Viterbo)
  122. Urška Strle, UL, FF, Oddelek za zgodovino
  123. Barbara Šatej, UL, FF, Oddelek za zgodovino
  124. Kaja Širok, Icom Slovenija
  125. Viljenka Šnuderl Škorjanec, Gimnazija Bežigrad, Ljubljana
  126. Marko Štepec, Muzej novejše zgodovine Slovenije
  127. Nevenka Troha, INZ, Ljubljana
  128. Fabio Vallon, predsednik ANPI – VZPI Trst
  129. Marta Verginella, UL, FF
  130. Anna Maria Vinci, zgodovinarka
  131. Blaž Vurnik, Mestni muzej Ljubljana
  132. Marko Zajc, INZ, Ljubljana
  133. Andrea Zannini, Univerza v Vidmu
  134. Žiga Zwitter, UL, FF, Oddelek za zgodovino
  135. Salvator Žitko, Zgodovinsko društvo za južno Primorsko

USTANOVE

– Državni inštitut Ferruccio Parri (Mreža inštitutov za zgodovino odporništva in sodobno zgodovino – 65 pridruženih ustanov)

– Osservatorio Balcani e Caucaso Transeuropa

-Pomorski in zgodovinski muzej Hrvaškega primorja Reka

-Znanstveno raziskovalni center Slovenske akademija znanosti in umetnosti

-Znanstveno raziskovalno središče Koper, Inštitut za zgodovinske študije

-Zgodovinsko društvo Ljubljana

-Zgodovinsko društvo za južno Primorsko

-Istoreco – Inštitut za zgodovino odporništva in sodobno zgodovino v Reggiu Emilii

-Kulturno združenje Tina Modotti, Trst

-Center za proučevanje gibanj, Parma

-Arhivi odporništva

-Inštitut za sodobno zgodovino Pier Amato Perretta (Como)

-Hiša spomina v Brescii

 

Poziv je naslovljen na:

Predsedstvo Italijanske republike 31. marec 2021
Predsedstvo sveta ministrov
Senat Italijanske republike
Poslanska zbornica Italijanske republike
Ministrstvo za obrambo Italijanske republike
Ministrstvo za zunanje zadeve in mednarodno sodelovanje Italijanske republike

Italijanski vojaki med roško ofenzivo streljajo talce, Križna gora (vas Dane v Loški dolini), 31. julij 1942. Vir: MNZS

 

Up Next

Related Posts