POZIV ustanovam Italijanske republike, da ob osemdeseti obletnici napada italijanske vojske na Jugoslavijo uradno priznajo fašistične zločine, ki so jih na jugoslovanskem ozemlju zagrešile italijanske okupacijske sile

Letos mineva osemdeset let od napada italijanske vojske na Jugoslavijo, do katerega je prišlo aprila 1941. V času fašistične in nacistične okupacije med aprilom 1941 in osvoboditvijo maja 1945 je na jugoslovanskem ozemlju življenje izgubilo okoli milijon ljudi. Fašistična Italija je pri teh ubojih sodelovala z vojaško agresijo, streljanjem zapornikov in talcev, represalijami nad civilisti, čiščenjem terena, deportacijami v koncentracijska taborišča, v katerih je bilo interniranih okoli sto tisoč Jugoslovanov, pa tudi s podporo kolaboracionističnim silam, ki so tudi same izvajale  množične poboje.

Raziskovalci sodobne zgodovine, izvedenci te problematike in strokovnjaki, ki smo zavezani aktivnemu ohranjanju zgodovinskega spomina, smo prepričani, da v preteklih desetletjih nismo dosegli popolnega zavedanja teh zločinov, ki so bili žal izvršeni tudi v imenu Italije. Italijanska republika teh grozot ni nikoli jasno obsodila, niti se od njih ni radikalno distancirala: ni uzakonila dneva spomina na ta dogajanja, uradni predstavniki italijanske države niso obiskali krajev spomina na fašistične zločine v Jugoslaviji.

Od predsednika Italijanske republike in predstavnikov najpomembnejših institucij zato zahtevamo, da se zavedo tega zamolčanega zgodovinskega dogajanja. Osemdeseta obletnica bi bila idealna priložnost, da Italijanska republika prevzame zgodovinsko odgovornost za kriminalno delovanje, ki je bilo plod politične, fašistične in nacionalistične logike, katero danes v imenu ustavnih vrednot, ki so temelj demokratičnega državljanstva, odločno obsojamo. Javna izjava ali uraden obisk (na primer koncentracijskega taborišča na otoku Rab, kjer je zaradi lakote in pomanjkanja umrlo okrog 1200 oseb, med njimi veliko žensk in otrok) bi imela pomemben simboličen pomen, dokazala bi čut odgovornosti institucij Italijanske republike in pripoznala trpljenje, ki je bilo prizadejano prebivalstvu Slovenije, Hrvaške, Črne Gore in Bosne ter Hercegovine. Po uradnih srečanjih, do katerih je prišlo v preteklih letih, od znamenitega »koncerta treh predsednikov« leta 2010 do obiska na Bazovici julija 2020, bi ta izjava predstavljala naslednji korak na poti evropske pomiritve in širšega razumevanja zgodovinskih procesov.

Koncentracijsko taborišče Rab in njegovo pokopališče, 1943.

PODPISNIKI (PO ABECEDNEM VRSTNEM REDU)

1. Enrico Acciai, Univerza v Rimu “Tor Vergata”
2. Giulia Albanese, Univerza v Padovi
3. Marco Albeltaro, Univerza v Turinu
4. Kornelija Ajlec, Univerza v Ljubljani (UL), Filozofska fakulteta (FF), Oddelek za zgodovino
5. Mauro Annoni, predsednik Inštituta za sodobno zgodovino, Pesaro
6. Gorazd Bajc, Univerza v Mariboru (UM), FF, Oddelek za zgodovino
7. Bojan Balkovec, UL, FF, Oddelek za zgodovino
8. Stefano Bartolini, Fundacija Valore Lavoro
9. Alberto Basciani, Univerza Roma Tre
10. Mateo Bratanić, Univerza v Zadru
11. Andrea Bellavite, župan Airella del Friuli
12. Barbara Berruti, zgodovinarka
13. Davide Bertok, Svet brez vojn in nasilja
14. Corrado Binel, Zgodovinski inštitut odporniškega gibanja v Valle d’Aosta
15. Albert Bing, Hrvaški zgodovinski inštitut
16. Neja Blaj Hribar, Inštitut za novejšo zgodovino, (INZ), Ljubljana
17. Corrado Borsa, Državni filmski arhiv odporniškega gibanja
18. Maja Božič, UL, FF, Oddelek za zgodovino
19. Luigi Bruti Liberati, Univerza v Milanu
20. Marco Buttino, zgodovinar
21. Slavko Burzanović, Črnogorska univerza v Podgorici
22. Carlo Spartaco Capogreco, Univerza v Kalabriji
23. Franco Cecotti, podpredsednik ANED Trst
24. Lev Centrih, Univerza na Primorskem (UP), Fakulteta za humanistične študije (FHŠ), Oddelek za zgodovino
25. Denis Cerkvenik, Znanstveno raziskovalno središče (ZRS) Koper, Inštitut za zgodovinske študije
26. Luisa Chiodi, direktorica Osservatorio Balcani e Caucaso Transeuropa
27. Chiara Colombini, zgodovinarka
28. Davide Conti, zgodovinar
29. Marco Cuzzi, Univerza v Milanu
30. Dragica Čeč, ZRS Koper, Inštitut za zgodovinske študije
31. Zdenko Čepič, INZ, Ljubljana
32. Štefan Čok, Narodna in študijska knjižnica, Trst
33. Giovanni De Luna, storico / zgodovinar
34. Anna Di Gianantonio, predsednica Državnega združenja partizanov Italije v Gorici
35. Costantino Di Sante, Pokrajinski zgodovinski inštitut osvobodilnega gibanja Ascoli Piceno
36. Matteo Dominioni, zgodovinar
37. Walter Falgio, Sardinski inštitut za zgodovino protifašizma in sodobno zgodovino
38. Mitja Ferenc, UL, FF, Oddelek za zgodovino
39. Francesco Filippi, zgodovinar
40. Božidar Flajšman, UL, FF, Oddelek za zgodovino
41. Marcello Flores, zgodovinar
42. Filippo Focardi, Univerza v Padovi
43. Giovanni Focardi, Univerza v Padovi
44. Paolo Fonzi, Univerza Vzhodnega Piementa
45. Luigi Ganapini, zgodovinar
46. Gigi Garelli, Zgodovinski inštitut odporništva Cuneo
47. Jure Gašparič, INZ, Ljubljana
48. Fabio Giomi, Collège de France, Paris
49. Andrea Giuseppini, Združenje za zgodovinsko topografijo
50. Tilen Glavina, ZRS Koper, Inštitut za zgodovinske študije
51. Eric Gobetti, zgodovinar
52. Federico Goddi, Univerza v Pisi
53. Carlo Greppi, Državni inštitut Ferruccio Parri
54. Jurij Hadalin, INZ, Ljubljana
55. Isabella Insolvibile, Državni inštitut Ferruccio Parri
56. Aleksandra Ivić, promotorka jugoslovanske zgodovine in literature
57. Aleksandar Jakir, Univerza v Splitu
58. Branimir Janković, Univerza v Zagrebu
59. Zdravka Jelaska Marijan, Hrvaški zgodovinski inštitut
60. Milica Kacin Wohinz, INZ, Ljubljana
61. Aleksej Kalc, Znanstveno raziskovalni center Slovenske akademija znanosti in umetnosti (ZRC SAZU)
62. Dušan Kalc, novinar in podpredsednik Pokrajinskega odbora ANPI Trst
63. Tjaša Konovšek, INZ, Ljubljana
64. Marco Labbate, Univerza v Urbinu, pomočnik direktorja Inštituta za sodobno zgodovino v Pesaru
65. Urška Lampe, Univerza Ca’ Foscari v Benetkah
66. Giuseppe Lorentini, Dokumentacijski center fašističnega koncentracijskega taborišča v Casoliju
67. Maja Lukanc, INZ, Ljubljana
68. Oto Luthar, ZRC SAZU
69. Simone Malavolti, Združenje Koraki zgodovine
70. Giuseppe Manias, Gramscijeva knjižnica v Alesu
71. Branko Marušič, ZRC SAZU
72. Laura Marzi, župan občine Milje
73. Peter Mikša, UL, FF, Oddelek za zgodovino
74. Franko Mirošević, zgodovinar
75. Ivo Mišur, zgodovinar
76. Gašper Mithans, ZRS Koper, Inštitut za zgodovinske študije
77. Dušan Mlacović, UL, FF, Oddelek za zgodovino
78. Boris Mlakar, INZ, Ljubljana
79. Dušan Nećak, UL, FF, Oddelek za zgodovino
80. Simone Neri Serneri, Univerza v Firencah
81. Nadia Olivieri, Veronski inštitut za zgodovino odporništva in sodobno zgodovino
82. Oskar Opassi, ZRS Koper, Inštitut za zgodovinske študije
83. Mila Orlić, Univerza na Reki
84. Amedeo Osti Guerrazzi, zgodovinar
85. Cesare Panizza, Univerza v Veroni
86. Tomaž Pavlin, Zgodovinsko društvo Ljubljana
87. Santo Peli, Univerza v Padovi
88. Egon Pelikan, ZRS Koper, Inštitut za zgodovinske študije
89. Tea Perinčić, Pomorski in zgodovinski muzej Hrvaškega primorja Reka
90. Hrvoje Petrić, zgodovinar
91. Stefano Petrungaro, Univerza Ca’ Foscari v Benetkah
92. Paolo Pezzino, predsednik Državnega inštituta Ferruccio Parri
93. Niccolò Pianciola, Nazarbayev University
94. Jože Pirjevec, ZRS Koper, Inštitut za zgodovinske študije
95. Milovan Pisarri, Centre for Public History of Belgrade
96. Armando Pitassio, Univerza v Perugii
97. Carla Poncina, Inštitut za zgodovino odporništva in sodobno zgodovino v Vicenzi
98. Martin Premk, Vojaški muzej Slovenske vojske
99. Jure Ramšak, ZRS Koper, Inštitut za zgodovinske študije
100. Mateja Ratej, ZRC SAZU
101. Meta Remec, INZ, Ljubljana
102. Božo Repe, UL, FF, Oddelek za zgodovino
103. Mateja Režek, ZRS Koper, Inštitut za zgodovinske študije
104. Luciana Rocchi, Inštitut za zgodovino odporništva in sodobno zgodovino v Grossetu
105. Giorgio Rochat, zgodovinar
106. Davide Rodogno, Graduate Institute of International and Development Studies Geneva
107. Drago Roksandić, Univerza v Zagrebu
108. Francesca Rolandi, Masarykov inštitut in arhiv Akademije znanosti Češke republike
109. Toni Rovatti, Univerza v Bologni
110. Vida Rožac Darovec, ZRS Koper, Inštitut za zgodovinske študije
111. Paolo Rumiz, pisatelj
112. Sabine Rutar, Institute for East and Southeast European Studies, Regensburg
113. Karlo Ruzicic-Kessler, Svobodna univerza v Bolzanu
114. Alfredo Sasso, zgodovinar
115. Giacomo Scotti, pisatelj
116. Irena Selišnik, UL, FF, Oddelek za zgodovino
117. Livio Isaak Sirovich, raziskovalec
118. Catia Sonetti, ravnateljica Inštituta za zgodovino odporništva in sodobno zgodovino v Livornu
119. Carlo Spagnolo, Univerza v Bariju
120. Stojan Spetič, senator X. mandatnega obdobja
121. Matteo Stefanori, Univerza Tuscia (Viterbo)
122. Urška Strle, UL, FF, Oddelek za zgodovino
123. Barbara Šatej, UL, FF, Oddelek za zgodovino
124. Kaja Širok, Icom Slovenija
125. Viljenka Šnuderl Škorjanec, Gimnazija Bežigrad, Ljubljana
126. Marko Štepec, Muzej novejše zgodovine Slovenije
127. Nevenka Troha, INZ, Ljubljana
128. Fabio Vallon, predsednik ANPI – VZPI Trst
129. Marta Verginella, UL, FF
130. Anna Maria Vinci, zgodovinarka
131. Blaž Vurnik, Mestni muzej Ljubljana
132. Marko Zajc, INZ, Ljubljana
133. Andrea Zannini, Univerza v Vidmu
134. Žiga Zwitter, UL, FF, Oddelek za zgodovino
135. Salvator Žitko, Zgodovinsko društvo za južno Primorsko

USTANOVE

– Državni inštitut Ferruccio Parri (Mreža inštitutov za zgodovino odporništva in sodobno zgodovino – 65 pridruženih ustanov)

– Osservatorio Balcani e Caucaso Transeuropa

-Pomorski in zgodovinski muzej Hrvaškega primorja Reka

-Znanstveno raziskovalni center Slovenske akademija znanosti in umetnosti

-Znanstveno raziskovalno središče Koper, Inštitut za zgodovinske študije

-Zgodovinsko društvo Ljubljana

-Zgodovinsko društvo za južno Primorsko

-Istoreco – Inštitut za zgodovino odporništva in sodobno zgodovino v Reggiu Emilii

-Kulturno združenje Tina Modotti, Trst

-Center za proučevanje gibanj, Parma

-Arhivi odporništva

-Inštitut za sodobno zgodovino Pier Amato Perretta (Como)

-Hiša spomina v Brescii

Poziv je naslovljen na:

Predsedstvo Italijanske republike 31. marec 2021
Predsedstvo sveta ministrov
Senat Italijanske republike
Poslanska zbornica Italijanske republike
Ministrstvo za obrambo Italijanske republike
Ministrstvo za zunanje zadeve in mednarodno sodelovanje Italijanske republike

Italijanski vojaki med roško ofenzivo streljajo talce, Križna gora (vas Dane v Loški dolini), 31. julij 1942. Vir: MNZS