Pred stotimi leti smo dobili prvo slovensko vlado

Zadnji oktobrski dan je v Sloveniji praznik. Poleg dneva reformacije, je ta dan tudi obletnica ustanovitve prve slovenske narodne vlade. Devetindvajsetega oktobra 1918 je bila v Zagrebu razglašena Država Slovencev, Hrvatov in Srbov. Vrhovno organ je bilo Narodno vijeće. Za upravljanje s posameznimi deli nove države pa so bile ustanovljene vlade v Ljubljani, Zagrebu, Splitu in Sarajevu.

Vlada v Ljubljani je nastala po pogovorih med katoliškimi in liberalnimi politiki. Na prvi seji se je sešla 31. oktobra 1918. Predsednik vlade je postal Josip Pogačnik iz SLS. V vladi je bilo še šest predstavnikov SLS, pet jih je bilo iz liberalnega tabora in eno mesto so dali socialdemokratom. Sestava vlade je bila političen dogovor in ne razdelitev sedežev glede na politično moč strank. Narodna vlada je imela vse pomembne resorje, tudi narodno obrambo, razen zunanje politike. Zunanja politika in tudi obramba sta bili pridržani nalogi Narodnega vijeća v Zagrebu.

Kateri so bili nekateri pomembni ukrepi, ki jih je sprejela vlada? Za ohranjanje oblasti in vzdrževanje reda je najpomembnejša zagotovo odločitev, ki je seveda logična posledica, če prevzameš oblast. Narodna vlada je odstavila vse vrhovne predstavnike stare oblasti, tako na upravnem nivoju, kakor tudi na sodnem. Svojo oblast je razširila ne vse ozemlje, ki ga je formalno obvladala. To je bilo ozemlje nekdanje dežele Kranjske in spodnja Štajerska. Na Štajerskem je upravljala ozemlje do črte severno od Maribora, ki jo je zasedel general Maister. Na Koroškem je skušala vzpostavljati oblast, kar pa so ovirali spopadi in napetosti z Avstrijci, ki so tudi hoteli Koroško zase. Na Primorskem in Notranjskem ni mogla vladati, saj so tja prihajali Italijani, ki jim je bilo to ozemlje obljubljeno leta 1915 za vstop v vojno na strani Antante. Zaradi italijanskega prodiranja, odstavljanja županov in siceršnjega postopanja, je Narodna vlada mnogokrat protestirala. Kaj več pa seveda glede na okoliščine ni mogla storiti. Prekmurje je bilo do avgusta 1919 v okviru Madžarske. Za preprečitev brezvladja so sklenili, da ostanejo v veljavi vsi dotedanji zakoni, dokler se jih ne dopolni ali zamenja. Ne samo simbolna je bila sprememba, da se sodbe razglašajo v imenu zakona in ne več v imenu cesarja. Pomemben simbolni akt je bila tudi prisega vojakov 4. novembra 1918 in lojalnostne izjave uradništva.

Narodna vlada je za uradni jezik razglasila slovenščino. Ta je postala tudi uradni jezik v šolah. To je pomenilo, da so bile mnoge nemške šole zaprte. Vendar je vlada zagotovila manjšinam (tu je šlo za Nemce) pouk v maternem jeziku ob zadostnem številu šolarjev.
Zaradi potreb po zaščiti meja je Narodna vlada izvajala tudi obrambno politiko. Ta je vključevala mobilizacijo vojakov in vzpostavljanje vojske. Tudi v vojski je bil poveljevalni jezik slovenščina. V zvezi z vojsko je potrebno omeniti tudi velik logistični podvig, ki se je zgodil v prvih dveh tednih novembra 1918. Preko slovenskega ozemlja se je umaknilo okoli 379.000 vojakov nekdanje avstro-ogrske armade, ki se je bojevala na Soški fronti. Ta velik premik je minil brez večjih varnostnih težav. Za njegovo lažjo izvedbo pa prva dva tedna novembra 1918 železniški potniški promet ni deloval, vse razpoložljive kapacitete so šle za prevoze vojakov.

Pomembna je bila politika nacionalizacije, ki je pomenila slovenizacijo na najrazličnejših področjih. V uradniškem in sodnem aparatu so zamenjevali nemške uradnike, s slovenskimi. To zamenjevanje je bilo lahko v resnici odpuščanje tujerodnih uradnikov, lahko pa so ti že odšli in so potem na izpraznjena mesta zaposlovali slovenske uradnike. Nacionalizacija = slovenizacija je lahko zajela tudi gospodarstvo, kjer so npr. želeli v upravne odbore vključiti večje število Slovencev.
Na gospodarskem področju je vlada poskrbela za prehod gospodarstva v mirnodobski sistem, saj so bila mnoga podjetja v času vojne pod vojaško upravo. V gospodarstvu je prišlo do spremembe med zaposlenimi, saj so v mnogih primerih odpuščali ženske, ki so v vojni nadomeščale moške zaposlene, ti pa so se vrnili s fronte. So pa ženskam zagotovili enake invalidnine kakor moškim. Že po koncu obstoja Države SHS, torej že v Kraljevini SHS, je narodna vlada konec decembra 1918 sprejela pomemben socialno delovni ukrep. Z dvema sklepoma iz konca decembra 1918 in konca februarja 1919 je določila kot standard osemurni delovni čas v tovarnah in rudnikih, tako v zasebni kakor tudi v javni lasti.

Narodna vlada je odstopila po 20. decembru 1918, ko je bila v Beogradu ustanovljena prva vlada novonastale Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Tekoče posle je opravljala do konca februarja 1919, ko je posle predala Deželni vladi. Slednja je imela manj pristojnosti kot Narodna vlada in je v različnih sestavah delovala do julija 1921.

dr. Bojan Balkovec

Up Next

Related Posts