Predstavitev projekta: Vojaški zemljevidi bitk med Avstro-Ogrsko in Ruskim imperijem med prvo svetovno vojno

Na naši spletni strani predstavljamo nov projekt v slovensko-švedski navezi zgodovinarjev, vojaških strokovnjakov, grafičnih oblikovalcev in jezikoslovcev. Odločili so se narisati in oblikovati serijo vojaških zemljevidov o velikih bitkah med Avstro-Ogrsko in Ruskim imperijem v prvi svetovni vojni.

Projekt izdelave vojaških zemljevidov vzhodne fronte prve svetovne vojne je rezultat samostojne odločitve doktorskega študenta na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru, Davida Hazemalija. Vzhodna fronta predstavlja nekakšno anomalijo v slovenskem in svetovnem zgodovinopisju, kar se ne nazadnje tudi pozna pri umanjkanju Ena izmed frontnih bitk na Ogrskem. Foto: Wikimediavojaških zemljevidov bojev, še posebej tistih med Avstro-Ogrsko in Ruskim imperijem. Deloma za potrebe študija deloma pa iz lastne želje se je David Hazemali odločil, da jih izdela sam oz. v tandemu s strokovnjaki iz drugih disciplin. Pri projektu tako poleg njega, ki kot vojaški zgodovinar in anglist skrbi za idejo, vsebino ter za angleško-nemško-ruski del širšega jezikovnega dela, aktivno sodelujeta še Nina Ditmajer, asistentka na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, ki skrbi za slovensko-poljsko-ukrajinsko-belorusko-češko-ruski del jezikovnega dela, ter Šved Göran Jönsson, ki skrbi za digitalno kartografiranje in grafično oblikovanje. Ob delu se seveda obračajo na druge strokovnjake, predvsem na kolege germaniste, poloniste in rusiste ter na jezikoslovce iz držav, katerih jeziki so zgoraj našteti. V stiku so tudi s Poveljniško-štabno šolo Slovenske vojske.

Projekt, kakršen se kaže v zdajšnji podobi, bo zajemal vse najpomembnejše bitke in spopade med Avstro-Ogrsko in Ruske enote na poti na Vzhodno fronto. Foto: WikimediaRuskim imperijem na vzhodni fronti prve svetovne vojne, in to v obdobju od izbruha vojne do vstopa Italije v vojno, ko je bilo tam razporejenih tudi več deset tisoč slovenskih vojakov.  Projekt ne bo vključeval bojev z nemško-ruskega odseka fronte, saj je bil tamkajšnji delež vojakov slovenskega porekla v primerjavi s tistim z avstro-ogrsko-ruskega dela zanemarljiv. V grobem se bodo ustvarili ob že obstoječem zemljevidu avgustovskega dela bitke za Galicijo še zemljevidi bitk pri Ravi-Ruski (kulminacija bitke za Galicijo) in Limanovi ter vseh treh ofenziv v Karpatih.

Delo temelji skoraj izključno na virih iz Vojnega arhiva na Dunaju. Ker so tisti redki zemljevidi, ki v tujem jeziku že obstajajo, pogosto nenatančni in nejasni, služijo zgolj za lociranje zemljepisnih enot. Identifikacija različnih jezikov in etničnih skupin ter še posebej poimenovanje naselbinskih in nenaselbinskih imen v Vzhodni Evropi pred koncem prve svetovne vojne je občutljiva tema. Ker različni avtorji uporabljajo za poimenovanje istih entitet – k zgornjim lahko prištejemo še vojaške enote – različne besede in besedne zveze, je bilo potrebno ustvariti sistem, ki še zdaleč ni stoodstotno ustrezen, saj živahne polemike o eksonimih in endonimih potekajo še danes. Nastal je ob upoštevanju določil za poimenovanje zemljepisnih imen Združenih narodov, Draga Kladnika in Draga Perka, določil za Ruske izgube teritorija po mirovnem sporazumu v Brest-Litovskem. Foto: Wikiemdiapoimenovanje vojaških enot standardov zveze NATO, slovenskih vojaških slovarjev in terminoloških zbirk ter ob sodelovanju zgoraj naštetih ljudi. Naravnogeografske enote, kot so reke in hribovja, se pojavljajo z ustreznimi slovenskimi poimenovanji. Državne tvorbe so bile ravno tako ustrezno poslovenjene. Sistem za poimenovanje naselbinskih imen je kompleksnejši. Naselbinska imena za enote, ki se danes nahajajo v Zvezni Republiki Nemčiji, se pojavljajo izključno z nemškimi endonimi. Naselbinska imena za enote, ki so pred izbruhom vojne ležale bodisi v preostalih delih takratne nemške države bodisi v Avstro-Ogrski, se prednostno pojavljajo z nemškim eksonimom ali z nemškim prečrkovanim poimenovanjem, v oklepaju pa vselej s slovenskim eksonimom, če ta za specifično enoto obstaja, sicer pa s prečrkovanim poimenovanjem, ki sledi pravilom Slovenskega pravopisa, in to glede na uradni oz. prevladujoči jezik tiste državne tvorbe, kjer se posamezna enota nahaja danes. Za naselbinska imena tistih enot, ki so bila pred izbruhom vojne v Ruskem imperiju, velja podobni sistem, le da se namesto nemščine pojavljajo drugi jeziki. To je zelo posplošen in močno skrajšan opis sistema. V svojem originalu je razpet čez deset strani.

Delo je odvisno od razpoložljivega časa vseh vpletenih, zato ni nekega končnega roka za izdelavo zadnjega od zemljevidov. Pričakujem, da bodo v naslednjih treh letih prav vsi dostopni na strani Wikimedia Commons, morda tudi na Wikipediji, ko uredimo ustrezne sklope besedil.

Vsi zemljevidi v seriji bodo dosegljivi pod licenčno kodo CC-BY-SA-4.0 https://creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0/, dostopni pa (brez izjeme) na Wikimedia Commons. Slovenska člana ekipe sta si enotna, da je to poglavje slovenske zgodovine premalo poznano, da bi zemljevidi “ugasnili” v revijah, zato tudi takšna odločitev. Znanje naj bo dostopno vsem.

Podrobnejša analiza vseh nadaljnjih zemljevidov bo izšla v fizični obliki, za vse tiste, ki pa bi želeli dotičnega uporabiti že prej v kakršnekoli namene, imate seveda proste roke. Edini pogoj uporabe, ki velja za prav vse Wikimedia Commons izdelke, je ta, da se ob objavi ali modifikaciji doda t.i. licenčni rep, v dotičnem primeru © Goran tek-en / Wikimedia Commons / CC-BY-SA-4.0.

Primer enega izmed prvih zemljevidov bitke za Galicijo: https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Battle_of_Galicia_August_1914_Bitka_za_Galicijo_avgust_1914.svg

 

Up Next

Related Posts