Protestantski pisec Adam Bohorič

20. novembra leta 1598 je v Nemčiji umrl slovenski slavist, šolnik in eden prvih slovenskih protestantskih piscev Adam Bohorič.

Doprsni kip Adama Bohoriča v Ljubjlani. Foto: wikimedia

Doprsni kip Adama Bohoriča v Ljubjlani. Foto: wikimedia

Bohorič se je rodil okoli leta 1520 v bližini Brestanice. Po končanem študiju jezikoslovja in glasbe v Wittenbergu je postal za 10 let vodja šole v Krškem. Bil je tudi ravnatelj stanovske šole v Ljubljani, šoli je napisal šolski red in določil slovenščino za poučevalni jezik na začetni stopnji. Leta 1565 jo je zaprl in na povabilo Primoža Trubarja in Sebastijana Krelja postal ravnatelj stanovske šole v Ljubljani(sedaj Klasična gimnazija v Ljubljani). Šolo je vodil do upokojitve leta 1582, v obdobju 1595–1598 pa je bil začasni ravnatelj. Šoli je napisal tudi šolski red in določil slovenščino za občevalni in poučevalni jezik na začetni stopnji. Ko so po ukazu nadvojvode Ferdinanda leta 1598 šolo zaprli, je bil Bohorič izgnan iz domovine in je istega leta umrl v Nemčiji.

Zimske urice. Foto: wikimedia

Zimske urice. Foto: wikimedia

Leta 1584 je v Wittenbergu izdal prvo slovensko slovnico Zimske urice proste (Arcticae horulae succisivae), ki je bila napisana v latinščini (prevedel jo je Jože Toporišič leta 1987).  V njej je avtor s pravopisom, oblikoslovjem in skladnjo teoretsko utemeljil obstoj slovenskega jezika. V knjigi je idejno pomemben uvod, kjer se pojavljajo pogumne misli o prihodnosti slovenskega naroda in kjer brani slovensko jezikovno samostojnost proti nemščini in opozarja na njeno povezavo s slovanskimi jeziki. Pomembna so tudi načela črkopisa, ki se po njemu imenuje bohoričica. Slovnica je bila napisana po zgledu latinske, zato je spregledala nekatere značilnosti slovenščine, vendar je kljub temu ostala v veljavi dobrih dvesto let.

Prešernova Zdravica - rokopis v bohoričici. Foto: wikimedia

Prešernova Zdravica – rokopis v bohoričici. Foto: wikimedia

Napisal je tudi delanaslednja dela: leta 1571 je revidiral Juričičev prevod Spangenbergove postile, okoli leta 1580 je napisal dva šolska spisa, ki pa dandanes nista ohranjena, napisal je delo Otročja tabla okoli leta 1580 in Otročja pejsem, kedar se zjutra vstane ali zvečer spat gre leta 1584. Sodeloval je z Jurij Dalmatinom pri vseh njegovih knjigah in je avtor registra v Bibliji.

Na povezavi lahko tudi brskate po Bohoričevih Zimskih uricah.

Vir: Wikimedia in RTV Slovenija

Up Next

Related Posts