Prva proga podzemne železnice

10. januarja 1863 je bila v Londonu odprta Metropolitanska železnica – prva proga podzemne železnice na svetu. Do leta 1905 so uporabljali parne lokomotive, ki so bili izdelane tako, da so paro kondenzirale. Metropolitanka je doživela velik uspeh, posledično pa so se njene poti razvejale, transport pa so v podzemlje preselila tudi druga mesta.

Ena od postaj moskovskega metroja.

Ne gre za prvi podzemni železniški predor, saj je bil ta zgrajen nekolikoprej, in sicer leta 1844, njegova uporaba pa je bila nekoliko drugačna. 500-metrski predor Atlantic Avenue na železnici Long Island je potekal pod ulicami Brooklyna, skozenj pa so se vozili tako primestni kot medmestni vlaki. Ni pa imel vmesnih postaj, kar ga danes loči od podzemnih železnic.

Z napredovanjem tehnologije so se predori poglabljali, tako so v Londonu leta 1890 odprli prvo globoko progo podzemne železnice. Izkazalo se je, da uporaba parnih lokomotiv v takšnem okolju ni smiselna, zato so se odločili za preizkus električnih lokomotiv, ki so se izkazale kot najprimernejša rešitev. Šest let kasneje so tudi v celinskem delu Evrope dočakali podzemno železnico, in sicer v Budimpešti, kjer je gradnja trajala zgolj dve leti. Prav tako to v Londonu so za pogon lokomotiv uporabili elektriko. Istega leta so podzemno železnico odprli tudi v Glasgowu, vendar so se do leta 1935 posluževali kabelskega vlečnega sistema. Prodor takšne oblike javnega mestnega prevoza se je nadaljeval, leta 1900 so jo dobili tudi v Parizu, kjer so prevzeli britansko poimenovane, a ga skrajšali v danes razširjen izraz metro. Tako so ga npr. leta 1935 uporabili tudi v Moskvi.

 

 

Up Next

Related Posts