Prve Olimpijske igre moderne dobe

Na današnji dan, 6. aprila 1896, so v Atenah odprli prve Olimpijske igre moderne dobe. Seveda je bilo prizorišče v Grčiji, rojstnem kraju Olimpijskih iger. Na prvih igrah moderne dobe so tekmovali samo moški. Nastopalo je 311 športnikov iz 14 držav. Največ predstavnikov so imeli Grki (230), Nemci, Britanci in Francozi.

Prve zabeležene antične olimpijske igre so bile leta 776 p.n.š. na Olimpiji v grški mestni državici Elis. Vendar se verjame, da so bile olimpijske igre že takrat stare 500 let. Antične olimpijske igre so prirejali vsake 4 leta za časa verskega festivala v čast bogu Zevsu. Obdobje med dvema igrama je bilo imenovano ‘olimpijada’. S časom je vse več športnikov iz različnih grških mestnih držav začelo sodelovati na igrah, do 5. stoletja p.n.š. že kar iz 100 različnih mestnih držav. Na začetku so bile igre sestavljene večinoma iz teka na stadionu, kasneje pa so začeli dodajati druge discipline, kot so rokoborba, boks, konjske dirke, dirke z vozovi in vojaška tekmovanja.

Pobudo za ponovno ustanovitev olimpijskih iger je dal francoz Pierre de Coubertin. Prve moderne Olimpijske igre so trajale od 6. aprila do 15. aprila 1896. Tekmovalci so nastopali v 43 različnih disciplinah – od atletike, kolesarjenja, plavanja, gimnastike, dvigovanja uteži, sabljanja, rokoborbe, streljanja in tenisa. Samo Madžari so na igre poslali organizirano nacionalno ekipo, ostali udeleženci so bili zgolj ljubitelji  športa, entuzijasti, člani športnih društev ali študenti, ki so bili navdušeni nad novimi Olimpijskimi igrami. Grki so ob otvoritvi pripravili veliko parado in zabave dobrodošlice za tuje športnike. Otvoritve iger se je udeležilo kar 60 000 ljudi, med njimi tudi grška kraljeva družina, katera je odigrala tudi pomembno vlogo pri sami organizaciji iger. Kralj Georgios I. je tudi uradno otvoril Olimpijske igre.

Za nemen iger so skladali tudi olimpijsko himno. Glasbo je napisal Spiros Samaras, tekst pa Kostis Palamas. Do leta 1960 so potem nastajale različne glasbene podlage za himno, dokler ni Olimpijski komite leta 1958 izbral skladbo Samarasa/Palamasa, ki je bila prvič odigrana na Olimpijskih igrah v Rimu leta 1960 in je tudi danes uradna olimpijska himna.

Na prvih igrah moderne dobe pa še niso vžgali olimpijskega ognja. Prvič so ga prižgali šele leta 1928 v Amsterdamu.

Atletski športi so potekali na Panatenskem stadionu, ki je bil zgrajen že leta 330 p.n.š. in obnovljen ravno za Olimpijske igre leta 1896, s pomočjo donacij bogatega egipčanskega Grka Georgiosa Averoffa. Stadion so obnovili z belim marmorjem in je bil posebne oblike. Bil je v obliki podkve, na eni strani odprt. Tekaška proga je bila nenavadno podolgovate oblike s tako ostrimi zavoji, da so bili tekači primorani precej upočasniti pred zavojem, da bi lahko sploh ostali na stezah. V atletskih športih so dominirali Američani, ki so dobili kar 9 od 12 disciplin.

Plavanje se je odvijalo kar na morju, in sicer v zalivu Zeas v Atenah. Dve od 4 plavalnih disciplin (zmagal je v plavanju na 100 metrov in na 1200 metrov) je osvojil madžar Alfréd Hajós. Pri daljših dirkah so tekmovalce s čolni odpeljali stran od obale. Potem so morali zahtevano razdaljo odplavati nazaj do obale. Hajós je pozneje priznal, da je “njegova volja do življenja popolnoma premagala željo po zmagi”, predvsem zaradi težkih plavalnih razmer v morju.

Pri kolesarjenju je dominiral francoz Paul Masson, ki je zmagal kar na 3 od 6 kolesarskih dirk.

Zaradi zgodovinskga pomena, so grški gostitelji zlasti želeli zmagati na maratonu. Prav maraton je bil višek iger. Pot maratona je potekala po legendarni poti tekača, ki je tekel vse od Maratonskega polja do Aten, da je prenesel novico o zmagi nad Perzijci leta 490 p.n.š.. Grški prvak Syridon Louis je štartal iz Maratona in vodstvo prevzel zadnje štiri kilometre pred ciljno črto v Atenah. Na ciljni ravnini ga je pričakalo skoraj 100 000 obiskovalcev. Na cilj je pritekel kar s sedem minutno prednostjo ter zmagal.

Prvi olimpijski zmagovalec oz. prejemnik olimpijske medalje je bil američan James Connolly, ki je 6. aprila 1896 zmagal v troskoku in s tem postal prvi olimpijski prvak v zadnjih 1500 letih, odkar je olimpijske igre prepovedal rimski cesar Teodozij. James je prav tako osvojil drugo mesto pri skoku v višino in končal kot tretji pri skoku v daljino.

Medalje so prejeli samo prvouvrščeni in drugouvrščeni. Zlate medalje še niso podeljevali. Zmagovalec je namreč dobil srebrno medaljo.

Medalje so prejeli samo prvouvrščeni in drugouvrščeni. Zmagovalec je dobil srebrno medaljo, oljčno vejico in priznanje, medtem ko je drugouvrščeni dobil bronasto medaljo. Zlate medalje še niso podeljevali. Na sprednji strani medalje se je nahajal Zevsov obraz skupaj z njegovo roko na kateri drži globus s krilato zmago in z grškim napisom ‘Olympia’. Na hrbtni strani medalje pa je bila atenska Akropola z napisom v grščini ‘Mednarodne olimpijske igre v Atenah 1896’.

Igre so se končale s slovesnim zaključkom, na katerem so se predstavili vsi dobitniki medalj, na čelu katerih je bil seveda zmagovalec maratona, grk Syridon Louis.

 

 

 

Viri in literatura:

http://www.olympic.org/athens-1896-summer-olympics

http://www.history.com/this-day-in-history/first-modern-olympic-games

Up Next

Related Posts