Prvi ljubljanski tramvaj

6. septembra leta 1901 je čez Ljubljano zapeljal prvi tramvaj. Velika pridobitev javnega prevoza za razvijajočo se Ljubljano pod županom Hribarjem. Nadomestil je takratne fijakarje in kočijaže. Lahko rečemo, da je požel veliko pozornosti prebivalcev Ljubljane.

Prva električna železnica na Slovenskem

Na začetku 20. stoletja je Ljubljana pridobila čudo takratne tehnologije, ki so ga vsi nestrpno pričakovali. Tramvaj je bil prvovrstna zanimivost, ljudje so prihajali od blizu in daleč, da so si ga lahko ogledali. Prvi dan so namreč prodali kar 6400 kart. Vendar se je navdušenje kmalu poleglo, saj je bil za navadne meščane tramvaj draga stvar, prinesel pa je tudi kar nekaj nevšečnosti: odžiral je potnike izvoščkom in kočijažem, plašil konje, vozovi so se mu morali umikati, povzročal pa je tudi hrup. Pomembnejši meščani so hoteli imeti postajališča pred svojimi hišami. A zagotovo je veljalo, kar so zapisali takratni časniki: »Slovenska prestolnica je dobila najmodernejšo električno železnico, s katero se bo malomestni življenje spremenilo v velikomestno.« Tramvaj je zmanjšal razdalje v mestu in omogočil njegovo razširitev.

Pogled na Prešernov trg s tramvajem

Prešernov trg (še brez tromostovja)

Tehične zmogljivosti prvega tramvaja

Tramvajski promet je takrat potekal po treh progah s 13 tramvajskimi vozovi z lastnim pogonom, eno prikolico in delovnim vozilom. Omrežje je merilo skupno 5220 metrov in je bilo v celoti elektrificirano s sistemom enosmerne napetosti 500V. Dosegli so hitrost “vrtoglavih” 15 km/h. Prvi tramvaji so bili prepoznavne rdeče-bele barve. Bili so dvosmerni, kar pomeni, da se na končnih postajah niso obračali, ampak je zadnji del tramvaja postal sprednji del. Naenkrat je lahko prevažal približno 20 ljudi. Merilca hitrosti v tramvaju ni bilo, tako da je voznik vozil “po občutku”. Če je tramvaj zamujal je pač povečal hitrost in na to opozoril potnike s posebnim zvoncem. Imel je samo dve ročici – ena je bila za hitrost vožnje, druga pa za vklop in določanje smeri vožnje.

Tramvaji so vozili po dveh objavljenih voznih redih, in sicer po zimskem in poletnem. Po slednjem voznem redu so tramvaji pričeli z obratovanjem ob 6.00, končali pa so ob 22.00. Pozimi pa so tramvaji pričeli in končali z rednim obratovanjem pol ure prej. Interval ljubljanskega tramvaja je bil med 9.00 in 20.00 15-minutni, izven omenjenega časa pa so vozili v intervalu na 7,5 minute.

Tramvaji so bili v lasti zasebne delniške družbe, ki tramvaje ni pravilno vzdrževala in so postajali vse slabši. Leta 1927 jih je odkupila mestna uprava. Tramvaji so dobili značilne ljubljanske barve, belo-zeleno, in pa deležni so bili obnove. Prav tako se je razširil tramvajski sistem prog. Rezultat je bilo tramvajsko omrežje z več kot 21 kilometri skupne dolžine, s 53 pogonskimi vozovi in z 19 potniškimi prikolicami. Zgradili so tudi novo remizo v Šiški – starejši Ljubljančani stavbo in prostore današnje avtobusne garaže še vedno imenujejo Remiza ali Tramvajkomanda.

Tramvaju ne uspe dohitevati razvoja Ljubljane

Tramvajski sistem se je dobro držal vse do konca druge svetovne vojne, ko so se začele kazati prve težave. Problem so bili predvsem dotrajani tiri in pa počasna hitrost tramvajev. V Ljubljani je bilo vse več prebivalcev, tramvaj pa več ni bil zmožen prevažati toliko potnikov v enem dnevu. Zamude so bile za tisti čas nekaj normalnega.

Mestni svet se je kmalu odločil, da je glede na urbanistično ureditev mesta, povečan cestni promet in nova cestna vozila najbolj smotrno, da se tramvaj ukine. Počasi so začeli ukinjati tramvajske proge in pričeli z uvajanjem trolejbusov – avtobusov na električni pogon. Od tod še danes popularno ime za ljubljanske avtobuse – trole.

Leta 1958 so dokončno ukinili vse tramvajske proge. 20. decembra se je v centru mesta zbrala množica ljudi, ki se je želela posloviti od prvega tehnološkega javnega prevoznega sredstva v mestu. Fran Milčinski-Ježek je oblečen v cesarja Franca Jožefa opravil celo simbolni pogreb.

Se bo Ljubljana vrnila nazaj k tramvajem?

Par let po uvedbi trolejbusov so se začele kazati prve nepravilnosti in težave z novim javnim prevozom. Starejša vozila so začela prebijati izolacijo in stresati potnike v vozilu. Po slabih dveh desetletjih so se trolejbusi umaknili avtobusom. Danes postaja problematične predvsem problem onesnaževanja okolja z izpušnimi plini, zato mestne oblasti razmišljajo o vnovični uvedbi tramvajev. Za začetek vsaj po strogem centru Ljubljane. Nekateri menijo, da bi dali tramvaji Ljubljani poseben čar.

Masarykova cesta v Ljubljani

Masarykova cesta v Ljubljani

Up Next

Related Posts