Prvi moderni zemljevidi Mercatorja

2. decembra leta 1594 je umrl nizozemski zemljepisec in kartograf Gerardus Mercator. Narisal je prve moderne zemljevide, še danes pa je v rabi po njem imenovana Mercatorjeva projekcija pri risanju zemljevidov. Mercator velja za ustanovitelja sodobne znanstvene kartografije.

S pravim imenom Gerard de Cremere ali Gerhard Kremer se je rodil 5. marca 1512. Latinska oblika imena Mercator, Portret Mercatorja. Foto: britannica.comki jo je prevzel, pomneni »trgovec« ali »prodajalec na trgu«.

Mercator je leta 1532 prejel od belgijske Univerze v Leuvnu naziv magistra, kjer je študiral matematiko in astronomijo. Izučil se je za bakrorezca in izdelovalca globusov. Veliko je potoval in se začel zanimati za geografijo. Leta 1537 je izdelal zemljevid Palestine. Po zaslugi zemljevida sveta, ki ga je objavil leta 1538 in je postal znan zaradi tako imenovane Mercatorjeve projekcije, je Mercator postal najslavnejši kartograf tega stoletja. Leta 1540 je izdelal zemljevid Flamske (Flandrije).

Mercator je bil naklonjen reformaciji, aradi tega so njegove tolmače obsodili kot krivoverske. Zaradi herezije so ga ujeli in leta 1544 obsodilil. V ječi je preživel sedem mesecev. Potem se mu je leta 1552 uspelo iz Antwerpna preseliti v Duisburg, kjer je ostal do smrti, odprl kartografsko delavnico in napisal večino svojih del. Leta 1554 je Mercatorjeva projekcija. Foto: britannica.comdokončal zemljevid Evrope na šestih listih.

Gerardus Mercator je znan predvsem po valjni kartografski projekciji, pri kateri poldnevniki in vzporedniki postanejo ravne črte in se sekajo pod pravim kotom, kar omogoča navigatorjem, da zarisujejo smer plovbe kot ravne črte. V smeri tečajev se popačenje povečuje. Svojo projekcijo je prvič uporabil leta 1569 .

 

Vir: Wikimedia in RTV Slovenija

 

Up Next

Related Posts