Prvi slovenski “Klub fotografov amaterjev”

Ob petdeseti obletnici izuma fotografije je na današnji dan leta 1889 profesor Ivan Šubic s kolegi v Ljubljani ustanovil “Klub fotografov amaterjev”, ki se je uvrstil med najzgodnejše te vrste v Evropi.

Gustav Pirc, Obdarjevanje konjev v St. Jerneju na Dolenjskem, 13. 9. 1890 (Dom in svet, 1891, št. 1)Nastal je po vzoru klubov na Dunaju, v Pragi, v Berlinu in v Rimu in je bil je med prvimi v Avstro-Ogrski monarhiji.

Klub je pozval vse fotografe in tiste, ki bi se s fotografijo želeli ukvarjati, naj s svojim pristopom pospešijo nastanek kluba. Prijave je sprejemala pisarna cesarsko kraljeve strokovne šole za lesno obrt.

Odbor je vabilo za pristop h klubu objavil v časnikih:

»Ker je fotografovanje ne le nad vse zanimiva in lepa zabava, ampak tudi zelo koristna, zato so ukrenili nekateri amatérji v Ljubljani osnovati posebni klub amatérjev, kateremu bode naloga amatérsko fotografovanje razširjevati in pospeševati.  Člani kluba dobili bodo od skušenih in veščin amatérjev vsa potrebna pojasnila toliko glede aparatov, kolikor glede zvrševanja fotografije. Kdor hoče pristopiti k klubu, amatér fotografov, ta naj se kmalu oglasi pismeno ali ustno pri gospodu Ivanu Šubicu, vodji obrtne šole v Ljubljani. Javljamo, da se sprejmo v klub tudi dame. Udom iz dežele pa bode odbor v vsaki zadevi skušal vedno pismeno ustreči.«

Na ustanovnem odboru so sklenili, da bodo uredili fotografski laboratorij (temnico), kupili nov, sodoben fotografski aparat, ki bo na razpolago članom »v vajo in zabavo«, in začeli prirejati predavanja, povezana z demonstracijami, na primer glede pravilne izdelave fotografij. V tisku so bila društvena pravila, ki so jih prejeli vsi člani.

V okviru tega so prirejali fotografske tečaje in razstave. Deset let pozneje je gospodarstvenik in politik Peter Kozler ustanovil drugi klub, ki je združeval predvsem  aristokrate,  uradnike in  meščane. Fotografi  amaterji  so  v  tistem času za fotografijo na Slovenskem pomenili osvežitev; a bolj v bogastvu motivike kot v tehnični popolnosti.

Izjemno dokumentarno vrednost imajo njihovi posnetki posledic potresa leta 1895 in obnove Ljubljane po njem. PrviGustav Pirc, Bled (Dom in svet, 1898, št. 17) Slovenec, ki je v svoji reviji objavil fotografijo, je bil urednik literarnega lista “Dom in svet” Frančišek Lampe. Letnik te revije je poslal v dar celo samemu cesarju na Dunaj, kar je zapisano v dvornem arhivu. Slovenska matica je leta 1900 v soglasju o pristopu Avstrije k Bernski konvenciji o zaščiti avtorskih pravic izrecno zapisala, naj bodo razen literarnih in umetniških te zaščite deležna tudi fotografska dela.

Ljubljanski potresKlub je deloval najmanj do leta 1900, saj je tedaj omenjen med ljubljanskimi društvi v adresarju Ljubljane za leto 1900. Leta 1900 je Ivan Šubic izročil odseku fotografov amaterjev pri Slovenskem planinskem društvu fotografski aparat z vso opremo (kamera, stativ, glava, dve kaseti, objektiv (13 x 18) z zaslonkami). To je bil fotoaparat, ki je bil last Kluba amaterjev-fotografov v Ljubljani.

 

Vir:

Radio Prvi, livesjournal.eu

Up Next

Related Posts