31. januarja 1946 je povojna Jugoslavija dobila svojo prvo ustavo. Iz Demokratične federativne Jugoslavije (DFJ) se je preimenovala v Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo (FLRJ). Državna ureditev je bila federativna, oblika vladavine pa republikanska.
Najvišji organ je bila skupščina FLRJ, kot izvršilni organ je bila ustanovljena vlada. Zaradi velike stopnje nepismenosti, zlasti v jugovzhodnih delih države, so na volitvah uporabljali volilne kroglice, ki jih je bilo treba odvreči bodisi v rdečo bodisi črno volilno skrinjico. V črno so kroglice odlagali nasprotniki predlagane liste. Ustava, napisana po sovjetskem vzoru, je Sloveniji zagotovila, da je postala ena od šestih republik in dobila določene znake državnosti, med drugim lastno skupščino in prvo lastno ustavo v zgodovini, sprejeli so jo leta 1947, ob tem pa še državne simbole ter lastno vlado.
Federativna ljudska republika Jugoslavija (FLRJ) je bil naziv za drugo Jugoslavijo med 29. novembrom 1945 in 7. aprilom 1963.