“Nevarnost sufražetk”

Razglednice v glaleriji so iz zgodnjega 20. stoletja (nekje med letom 1900 in 1914) in so opozarjale moške na “nevarnosti” sufražetskega gibanja in na posledice katerih bodo deležni, če se ženske emancipirajo.

Prve zahteve po ženski volilni pravici so se pojavile po francoski revoluciji (1789–1794). Leta 1790 je to vprašanje odprla Mary Wollstonecraft v delu A Vindication of the Rights for woman (1790). Olympe de Gouges je v Deklaraciji o pravicah ženske in državljanke kmalu po francoski ustavi (1791) spodbudila ženske k zahtevi enakih pravic.

Na prvem shodu za ženske pravice v zvezni državi New York leta 1848 so razglasili, da so vse ženske in moški po rojstvu enaki. Susan B. Anthony (1820–1906) in Elizabeth Cady Stanton (1815–1902), bojevnici v ameriškem gibanju za žensko volilno pravico in enakopravnost, sta leta 1896 ustanovili Nacionalno združenje za žensko volilno pravico. Gibanje za žensko volilno pravico v Veliki Britaniji se je začelo leta 1866, ko je radikalni poslanec in filozof John Stuart Mill predlagal parlamentu prvo peticijo za žensko volilno pravico. Francoske feministke so leta 1869 ustanovile časopis Pravica žensk in si leta 1900 uspešno izborile vstop v pravni poklic ter leta 1907 pravico poročenih žensk, da razpolagajo s svojim zaslužkom. Nova Zelandija je bila prva država, ki je ženskam dala volilno pravico leta 1893.

Na območju Slovenije so ženske imele veliko vlogo pri narodnem gibanju: delovale so v različnih ženskih društvih, podpirale so ustanavljanje slovenskih šol, med prvo svetovno vojno so zbirale podpise za podporo Majniški deklaraciji, leta 1897 so v Trstu ustanovile časopis Slovenka. Leta 1902 je Društvo slovenskih učiteljic oblikovalo zahtevo po volilni pravici. Po prvi svetovni vojni so se vse tri politične sile (liberalna, katoliška in socialdemokratska) zavzele za sprejem ženske volilne pravice. Toda v državnem okviru Kraljevine SHS so bile vse zahteve zavrnjene. Uradni list je po prvi svetovni vojni 15. maja 1920 uvedel splošno volilno pravico na občinskih volitvah, tako so volili vsi, moški in ženske, ki so bili stari nad 21 let. S tem je bila v Sloveniji prvič uzakonjena splošna ženska volilna pravica. Liberalci v Beogradu pa so 17. februarja 1921 to uredbo črtali. Splošna volilna pravica je bila ženskam ponovno dana šele leta 1945, ko so oblast prevzeli komunisti in uvedli enostrankarski sistem.

S temi razglednicami so hoteli širiti propagando, kjer se vsakršne spremembe v pravicah žensk kažejo kot direkten napad na družinske vrednote in na dosedanji položaj moškega v družbi.

 

Vir fotografij:

http://dangerousminds.net/

http://www.vintag.es/

Up Next

Related Posts