Razstava Rado in Ksenija Hribar v Gorenjskem muzeju

To noč sem jo videl, kakor da bi bila živa. Prihajala je po prehodu sredi barake, med pogradi, kjer so mirno dihali v snu moji tovariši. Ustavila se je ob moji postelji, nekaj časa me je zamišljeno gledala, nekako odsotno, kakor zmeraj, kadar ni mogla spati in je blodila po najinem mariborskem stanovanju, postala ob oknu, sedla na posteljo in spet stopila k oknu. Kaj je, Stevo? je rekla, tudi ti ne moreš spati?

Mogoče smo ga malo polomili, kot je rekel tovariš Janko Kralj pred štirinajstimi dnevi, ko sem ga obiskal v Ljubljani. Nismo imeli dovolj trdnih dokazov, to je res. Toda razumeti je treba, da smo bili mladi in nori od nenehnih bojev, preganjali so nas kot zveri, kot je tudi rekel tovariš Janko, in mi smo včasih morali neusmiljeno usekati nazaj. Prav je imel. Moj sin Janko, ki nosi ime mojega prijatelja, bo razumel, ko mu bom to nekoč povedal. Da smo znali in morali usekati nazaj. Ne tega, kaj se je zgodilo z grajskima v lovski koči, tega mu ni treba vedeti …

Zgornje besede bodo tisti, ki so prebrali Jančarjev roman To noč sem jo videl, kaj hitro uvrstili na začetek in konec omenjenega dela. Izmišljena zakonca Veronika in Leo Zarnik sta v resnici zakonca Hribar, ki ju je vase potegnil vrtinec nemirne zgodovine. Jančar je roman zasnoval na dokumentarnem poročilu o tragični usodi zakoncev Hribar. Zanj je leta 2011 prejel nagrado kresnik. Tri leta kasneje mu je združenje francoskih kritikov in založnikov podelilo nagrado za najboljšo tujo knjigo.

O usodi Rada Hribarja in njegove žene Ksenije se po vojni ni smelo govoriti. Po zaslugi Petra Hribarja, nečaka Rada Hribarja, so v lanskem letu izkopali posmrtne ostanke zadnjih (zasebnih) lastnikov gradu Strmol. Ekipa arheologov je v gozdu nad Mačami pri Preddvoru odkrila skelet moškega in ženske, zakoncev Hribar.  Rado Hribar je bil svetovljan, ki je bil uspešen v bančništvu. Ustvaril si je premoženje, s katerim je med drugim kupil grad Strmol in sofinanciral prvo skakalnico v Planici. Tudi njegova žena Ksenija je bil izobražena in ekstravagntna dama, saj si je za hišnega ljubljenčka izbrala aligatorja. Znano je, da je bila prva jugoslovanska pilotka. Umor zakoncev Hribar, predvojnih industrialcev, je žalostni primer revolucionarnega nasilja, ki pa na žalost ni bil edini. Peter Hribar pravi, da so storilcem že oprostili, a pozabiti se tega krutega dejanja ne da.

Lansko jesen so spomin na zakonca Hribar počastili z odkritjem spominske plošče na gradu Strmol, letos pa Gorenjski muzej pripravlja razstavo o usodi zakoncev Hribar, ki bo odprta na prvi šolski dan.

Gorenjski muzej vas vljudno vabi na odprtje razstave

Rado in Ksenija Hribar v četrtek, 1. septembra 2016, ob 19. uri

v Galerijo Mestne hiše, Glavni trg 4, Kranj.

Vabilo Rado in Ksenija Hribar

V vabilu so v Gorenjskem muzeju zapisali:

Usoda Rada in Ksenje Hribar povezuje dvig in zaton meščanskih družin Gorup in Hribar. Na razstavi ilustriramo njihov gospodarski pomen, njihove darove slovenskemu narodu, ambiciozno prenovo gradu Strmol, umor zakoncev Hribar, izkop njunih posmrtnih ostankov, pokop, rehabilitacijo in počastitev. Njuno pot doma in po svetu tlakujejo številni slovenski natisi romana Draga Jančarja To noč sem jo videl in prevodi v tuje jezike, ki jih bo kmalu več kot dvajset.

Poleg dr. Jožeta Dežmana, vodje projekta, so avtorji razstave Angelika in Peter Hribar, Draško Josipovič, Nika Leben in Damjana Pečnik.

Na ogled bo tudi film, ki ga je režiral Dušan Moravec.

Toplo povabljeni v Gorenjski muzej, kjer bodo veseli vašega obiska.

Fotoutrinki z razstave so dopolnjeni s prispevkom nacionalne televizije in prispevkom na Radiu Ognjišče.

Up Next

Related Posts