Besedilo je del diplomske naloge: RUDOLF, Metod. Razvoj gasilstva na Uncu do začetka druge svetovne vojne: diplomsko delo. Filozofska fakulteta Oddelek za zgodovino, avgust 2016.

Na Uncu so gasilci že od nekdaj igrali zelo pomembno vlogo. Najprej seveda z opravljanjem svoje primarne naloge – gašenjem, nato pa tudi na različnih področjih vaškega življenja. Že od samega začetka so organizirali gasilske veselice, ki so bile ene izmed redkih dogodkov, ki so popestrili enoličen vsakdan unškega kmeta. Njihova vloga v vasi je še vedno zelo pomembna, saj je vodenje društva pred kratkim prevzel novi mladi val gasilcev, ki aktivno skrbi za to, da je društvo v zelo dobrem stanju. Najprej v materialnem smislu, saj skrbijo za gasilni dom ter posodabljajo vozni park in gasilsko opremo, hkrati pa tudi organizirajo različne dogodke, od veselic pa do raznih gasilskih tekmovanj in kulturnih prireditev.

Prvi začetki organiziranja gasilstva na Uncu segajo v 2. polovico 19. stoletja, ko se prvič omenja unške gasilce v članku o požaru v Martinjaku, leta 1862. Pri tem požaru naj bi sodelovali tudi skupaj s svojo brizgalno, ki je nekajkrat omenjena še pred ustanovitvijo društva, leta 1911. Pred letom 1911 je na Uncu prišlo do kar nekaj požarov, ki so opisani v različnih virih. Požar iz leta 1833 je omenjen v časopisu Laibacher Zeitung, ohranil se je tudi načrt obnovitve vasi po požaru tega leta, ki ga je naredil inženir Alois Schaffenrath. V tem požaru je pogorelo veliko hiš in drugih poslopij, nikjer pa ni omenjeno, kako so ta požar pogasili. Opis naslednjega požara iz leta 1862 najdemo v Kmetijskih in rokodelskih novicah. Iz članka je moč razbrati, da je gašenje vodil Anton Leskovec, ki je preprečil, da bi požar uničil celo vas, prav tako pa piše, da so Unčani po tem požaru sklenili, da bodo začeli organizirano vaditi z brizgalno. Naslednja dva požara iz leta 1884 in 1886 sta opisana v Kroniki župnije Unec. Za prvi požar piše, da so ga pogasili gasilci z Rakeka, oškodovana sta bila dva kmeta. Drugi požar je bil bolj uničujoč, saj je pogorelo 10 hiš oziroma poslopij. Požar so gasili gasilci z Rakeka, Cerknice, Planine, Postojne in Velikega otoka. Proti koncu leta 1911 je bilo ustanovljeno prostovoljno gasilsko društvo, katerega načelnik je bil Avgust Belle. Društvo je kmalu v začetku naslednjega leta začelo z rednimi vajami in tudi z odbornimi sejami. Tega leta je društvo kupilo novo ročno brizgalno, ki je danes razstavljena v zastekljenem kozolcu v centru vasi. Poleg nje notri najdemo tudi voz za moštvo iz leta 1913 in pa prvo motorno brizgalno, ki jo je društvo kupilo leta 1931.

V prvih letih delovanja društva so kupili veliko nove opreme in uniform. Večinoma so kupovali pri Konradu Rosenbauerju oz. pri njegovem zastopniku Franu Samsi iz Zagreba. V arhivu PGD Unec, ki je bil glavni vir te diplomske naloge, so zelo podrobno dokumentirane veselice, za katere najdemo različne nabiralne pole dobitkov, ki so jih člani društva zbirali po hišah. Ohranjeni so tudi računi za te veselice, kjer se vidi koliko denarja je šlo za pijačo, hrano, glasbenike ipd. Prav tako se je ohranilo nekaj inventarjev opreme. Do februarja 1913 je društvo pridobilo shrambo za gasilsko orodje, brizgalnico s sesalom, 220 metrov cevi, 2 voza za cevi, 3 lestve, oprave oziroma uniforme za 40 mož, 2 plezalski svetilki in 4 petrolejske svetilke. Prvi večji požar na Uncu po ustanovitvi društva je bil 1. maja 1912, v katerem je sodelovalo veliko društev. Zaradi hitrega posredovanja unških gasilcev je bil požar omejen na samo nekaj poslopij, nastalo je za 16.000 kron škode. Do začetka prve svetovne vojne je bilo društvo zelo aktivno, saj so člani ves čas posodabljali svojo opremo in prirejali vsaj dve veselici na leto, prvo februarja in drugo v začetku ali na koncu poletja. Med vojno je tako kot drugod delovanje društvo zamrlo, po vojni pa se je začela počasna obnova v materialnem in organizacijskem smislu. Leta 1920 je bila shramba za orodje adaptirana v gasilni dom, poleg njega je bil na novo zgrajen stolp za sušenje cevi.

Leta 1921 je na Uncu izbruhnil nov požar, ki je povzročil za več kot pol milijona kron škode. Požar so unški gasilci gasili 24 ur, kar je pomenilo, da je bilo med gašenjem uničene in poškodovane veliko opreme, ki so jo v prihodnjih letih nadomestili z novo. Od leta 1923 naprej je bil pri iskanju informacij o društvu v veliko pomoč dnevnik Ivana Puntarja – Štacnarja, ki je v društvu opravljal pomembne funkcije, najprej kot tajnik in nato še kot načelnik društva. Dnevnik je ohranjen do leta 1943, v njem pa lahko do dneva natančno izvemo dogodke v povezavi z gasilci in požari. Leta 1926 je bil na Uncu nov požar, ki pa k sreči zaradi brezvetrja ni naredil velike škode. Društvo se je v tem obdobju udeleževalo maš in procesij, pomembno vlogo pa so imeli tudi pri sprejemu knezoškofa Jegliča, leta 1926, in knezoškofa Rožmana, leta 1931. Ena izmed najpomembnejših pridobitev društva je bila že omenjena motorna brizgalna, ki jo je društvo leta 1931 kupilo od Andreja Supana. Naslednje leto je bila sektorska vaja PGD Unec skupaj s PGD Rakek in PGD Ivanje selo. Vaja je dobro dokumentirana v časopisu Gasilec, prav tako o njej piše Ivan Puntar v svojem dnevniku. Po vaji so gasilci ugotovili, da so dobro organizirani, problem je bil edino v tem, ker je imelo samo unško društvo motorno brizgalno. Leta 1933 je prišlo do zamenjave vodstva v društvu, društvo pa se je preimenovalo v četo, kar je narekoval novi zakon. Leta 1934 je na Uncu prišlo do novega požara, ki ni povzročil veliko škode, so se pa gašenja udeležili tudi sosedje iz Rakeka in Ivanjega sela. Leta 1936 so unški gasilci praznovali 25-letnico delovanja, kar so proslavili s svečano parado in veselico. Te slovesnosti se je udeležilo veliko vaščanov, gasilcev iz drugih društev, prišla pa je tudi godba. Ob tej priložnosti so gasilci kupili tudi nekaj novih čepic in drugih delov uniform.

Do začetka druge svetovne vojne je društvo tradicionalno vsako leto prirejalo veselice in imelo občne zbore, odborne seje ter vaje. Zadnji dan leta 1939 je bil narejen računski zaključek PGČ Unec, iz katerega je razviden inventar društva in njegova vrednost. Na seznamu so: gasilni dom, ročna brizgalna, motorna brizgalna, voz za moštvo, 2 vozička za navijanje cevi, stalne cevi, sesalne cevi, spojke, navadni in plezalski pasovi, delovna obleka, čelade in čepice, cevi za motorno brizgalno, paradne uniforme, lekarna za prvo pomoč, vrednost raznega gasilskega orodja, dolgovi, ki jih je še potrebno izterjati in saldo blagajne na zadnji dan leta 1939. Skupna vrednost vseh naštetih stvari znese 81.919,75 dinarjev. Prostovoljno gasilsko društvo je letos praznovalo že 105. obletnico delovanja. V tem času se je spremenilo ogromno stvari. Na začetku, že pred letom 1900 smo imeli Unčani ročno brizgalno, sedaj, leta 2016, pa smo kupili dve novi vozili, ki bosta veliko pripomogli k boljši odzivnosti in kvalitetnejšemu posredovanju pri intervencijah.