V knjižnici v Rogaški Slatini so v četrtek, 19. aprila 2018, odprli razstavo o o Rogaški Slatini v času druge svetovne vojne. Razstava je del raziskovalnega projekta »Napravite mi to deželo nemško …italijansko …madžarsko …hrvaško!
Vloga okupacijskih meja v raznarodovalni politiki in življenju slovenskega prebivalstva«. Projekt se izvaja skoraj leto dni in to je prva večja javna predstavitev rezultatov. Na 11 panojih je najprej predstavljen splošen oris okupacije spodnje Štajerske in nato podrobna predstavitev položaja Rogaške Slatine. Rogaška Slatina je bila kraj na meji in to ji je v času vojne dajalo posebno mesto. Ta posebnost je bila vidna na različne načine. Najmočnejši vpliv je imela meja med Nemčijo in Neodvisno državo Hrvaško. Meja je v glavnem potekala tam, kjer poteka tudi današnja meja, po Sotli. Nemci so mejo v vojaškem smislu utrdili. To je pomenilo, da je bila ob meji žica. Na žico so bile obešene mine, mine pa so bile zakopane tudi v tla. A meja ni bila povsem nepredušna, saj je bilo na odseku v bližini Rogaške Slatine kar 14 prehodov. Zanimiva je aktualizacija stanja na meji. Danes je meja ponovno ožičena, a mest, kjer se da mejo uradno prestopiti je mnogo manj, le trije. Na žalostno dejstvo aktualnega stanja na meji in primerljive premike v politiki sodobne Evrope je v pozdravu opozoril vodja raziskovalnega projekta dr. Božo Repe.
Na razstavi je prikazano zanimivo arhivsko gradivo, ki je povezano z določanjem meja po napadu na Jugoslavijo in njenem razkosanju. Pomemben vsebinski del raziskovalnega projekta je zbiranje izjav prič iz tistega časa in osebnih zgodb. Meja je namreč zelo posegla tudi v vsakdanje življenje ljudi ob meji, ki so kar naenkrat imeli polja ali gozdove na drugi strani meje. A ni šlo le za gospodarsko plat življenja, pretrgane so bile tudi socialne vezi. Mnogokrat so bile otežkočene tudi čisto osebne zveze dveh posameznikov, ki sta se imela rada, a ju je okupator nasilno ločil z bodečo žico in minskim polje, ker je lahko koga od njiju stalo tudi življenja.
Pri pripravi razstave so sodelovali dr. Peter Mikša, dr. Božo Repe, Danijel Siter, Maja Vehar. Dr. Matija Zorn, dr. Božidar Flajšman, dr. Bojan Balkovec, dr. Kornelija Ajlec, Manca Volk Bahun.
Bojan Balkovec