Joso Gorec – pobudnik gradnje velikanke

20. marca 1895 se je v Ljubljani rodil športni organizator Joso Gorec. Pred drugo svetovno vojno je bil tajnik ljubljanske športne zveze ter generalni tajnik Jugoslovanske zimskošportne zveze.

Knjiga Aleša Gučka: Joso Gorec. Foto: sloski.siBil je trgovec s športno opremo, kolesi, smučarsko opremo, generalni tajnik Jugoslovanske zimsko športne zveze od ustanovitve leta 1922 do 1936, pobudnik gradnje Doma Ilirije v Planici, gradnje velikank, predvsem pa velik borec za priznanje letalnice v Planici in priznanja smučarskih poletov s strani Mednarodne smučarske zveze. Njegova velika borba s predsednikom FIS Nicolaiem Rammom Østgaardom iz Norveške in Skandinavci je končno obrodila sadove in leta 1938 na FIS kongresu v Helsinkih na Finskem je FIS priznala smučarske polete, najprej v študijske namene in leta 1948 dokončno mednarodne tekme v poletih, ko je prišel prvi FIS delegat Švicar Hans Feldmann v Planico. Ena zgodnejših fotografij planice. Foto: skyscrapercity.comGorca so leta 1946 povabili v Predsedstvo FIS na kongresu v francoskem kraju Pau. Bil je soustanovitelj prve Slovenske športne zveze pred 2. svetovno vojno.

Brez njega ne bi bila v Planici zgrajena največja 90-metrska skakalnica na svetu, ki jo je projektiral in  zgradil Ivan Rožman in ne kot radi poročajo novinarji Stanko Bloudek. Ta je res leta 1932 izbral lokacijo za svojo načrtovano 70-metrsko po FIS pravilih in jo začel graditi, a je ni dokončal. Rožman je popravil geodetski posnetek na isti lokaciji in zgradil svojo letalnico, ki jo je znameniti norveški skakalcev Sigmund Ruud imenoval mamutska.

Gorec je leta 1934 sodeloval pri organizaciji prvega mednarodnega tekmovanja v smučarskih poletih v Planici in pozneje tudi dosegel, da je mednarodna športna zveza umaknila prepoved skakanja na veliki skakalnici. Poleg Stanka Bloudka ima Joso Gorec veliko zaslug za razvoj nove zvrsti smučarskih skokov – smučarskih poletov.

Gorec ni bil priljubljen med komunisti po 2. svetovni vojni, čeprav je reševal Stanka Bloudka, ki je bil talec, pomagal s številnimi paketi ujetnikom v Sloveniji in v koncentracijskih taboriščih. Bil je obsojen v montiranem procesu na prisilno delo in bil diskvalificiran do smrti iz športa. Svetozar Guček se je boril za njegovo rehabilitacijo, ko je prišel iz zapora in preko politika Poldeta Kreseta to tudi uspel.

 

Vir: Radio Prvi, Sloski.si

Up Next

Related Posts