Danes se spominjamo Rudolfa Cvetka. Rudolf Cvetko je prvi Slovenec, ki si je okrog vratu nadel olimpsko odličje.

Rudolf Cvetko se je rodil na današnji dan, 17. novembra, leta 1980 v Senožečah. Osnovno šolo in nižjo gimnazijo je obiskoval v Ljubljani ter leta 1896 nadaljeval šolanje v tržaški pehotni kadenci. Po končni šoli je aktivno vojaško kariero začel v Varaždinu, ker je bil 10. avgusta 1900 dodeljen 16. varaždinskemu pešpolku, kjer je do leta 1913 uril nabornike. Po poroki je zaključil vojaško kariero in se zaposlil kot športni učitelj na državni gimnaziji s slovenskim jezikom v Gorici. Ob začetku prve svetovne vojne je bil kot rezervist, vpoklican nazaj v vojaško službo. Tudi po koncu vojne je ostal, do leta 1926, v vojaških vrstah, kjer je svoje služenje moral predčasno zaključiti zaradi republikanskih idej. Na koncu se je zaposlil v Trboveljski premogokopni družbi in se je dokončno upokojil leta 1950.

V zgodovino pa se je zapisal predvsem kot odličen sabljač. Leta 1907 je prvič osvojil prvenstvo Avstrije (drugič l. 1912). Leta 1911 je postal evropski prvak. Največji uspeh je dosegel na olimpijskih igrah v Stockholmu na Švedskem l. 1912, ko je skupaj z avstrijsko ekipo osvojil drugo mesto (v boju za zlato medaljo jih je ugnala ogrska reprezentanca). Zaradi nesoglasij znotraj Avstro-Ogrske delegacije so morali olimpijske gre predčasno zapustiti in Cvetko ni imel možnosti, da bi tekmoval na posamični sabljaški tekmi. Poleg Cvetkota je bil del avstrijske ekipe tudi Rihar Verderber iz Kočevja, a je on po vojni ostal v Avstrij. Reprezentančna kolega sta se ponovno srečala na olimpijskih igrah v Berlinu, kjer je Verderber vodil avstrijsko ekipo, Cvetko pa jugoslovansko ekipo. Cvetko je po prvi svetovni vojni zaključil s tekmovalno sabljaško kariero in je svoje znanje uporabil z vzgojo novih generacij sabljačev.

Umrl je 15. decembra 1977 v Ljubljani. »Umrl je mož, ki je živel za sabljanje – Rudolf Cvetko. Umrl je mož, ki je kot prvi zastopnik malega, Evropi in ostalemu svetu skoraj neznanega naroda, prejel olimpijsko kolajno za svoje športe uspehe. Umrl je mož, ki je bil skoraj celo stoletje vzgojitelj, mentor in vzornik slovenskih in jugoslovanskih sabljačev.«

 Viri: Slovenska biografij, Narodni muzej Slovenije, Wikipedija, Delo