Sarajevski atentat in poročanje časopisja na Slovenskem (2. del)

Ko je Gavrilo Princip 28. junija 1914 streljal na avstro-ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo, ta dogodek ni odmeval zgolj med ljudmi, temveč je pomembno mesto zasedel tudi v časopisju. V pričujočem prispevku analiziram odziv nekaj časopisov iz slovenskega področja.

Slovenski narod in njegovo poročanje o Sarajevskem atentatu

Naslovna stran Slovenskega naroda (Vir: dLib)Slovenski narod je v svoji izdaji 28. junija 1914[1] atentatu namenil veliko pozornosti, saj je bila celotna naslovna stran namenjena temu dogodku. Časopis je objavil tudi prve informacije glede poteka atentata: bralci so bili tako obveščeni, da sta bila na prestolonaslednika izvedena dva atentata: prvega je izvedel Nedeljko Čabrinović, drugega pa Gavrilo Princip, atentat pa je izvedel iz nacionalističnih nagibov. Kasneje so ugotovili, da se je le malo naprej od točke, kjer je Princip ustrelil Franca Ferdinanda in njegovo ženo, nahajala še neeksplodirana bomba, ki bi jo sprožili v primeru Principovega neuspeha. Zanimivo je, da Slovenski narod navaja tudi trditev, da je bil Franc Ferdinand že pred odhodom v Sarajevo obveščen, da obstaja velika možnost atentata, kar pa ga ni odvnilo od obiska. Njegova zvesta žena ga je na poti kajpak želela spremljati. Da bi čimbolj zagotovili varnost prestolonasledniškega para, se je policija na atentat temeljito pripravila. Izvajala je številne preiskave, vsi sumljivi posamezniki so morali na zahtevo policista pokazati osebni dokument. Dva dni pred usodnim 28. junijem je policija aretirala 37 oseb. Ko sta se Franc Ferdinand in Sofija s kordonom vozila skozi mesto, se prebivalci niso smeli zadrževati za njim, prepovedano je bilo tudi opazovanje skozi okna. Strogim varnostnim ukrepom navkljub je par v Sarajevu podlegel strelskim ranam.

Obsedno stanje v Sarajevu še vedno traja.

Novica o atentatu (Vir: ZAL)Streli v Sarajevu niso bili muha enodnevnica in so strani Slovenskega naroda napolnjevali še naslednji dan.[2] V njem so bile podane še dodatne informacije, ki so še bolj podrobno opisovale potek atentata. Tako izvemo, da je bil kraljevi par v velikem šoku po izvedbi prvega atentata. General Poirotek je na tem mestu želel prekiniti pot Franca Ferdinanda, vendar je ta želel, da se pot nadaljuje po programu. Še več, kasneje je želel obiskati še ranjenega podpolkovnika Merizzija v bolnišnici. Čeprav po mnenju policijskega šefa to ni bila dobra ideja, vztrajnost prestolonaslednika ni imela meja in je še vedno vztrajal pri svoji zahtevi. Ko pa je prestolonaslednik videl povsem bled obraz svoje žene, je odločnost splahnela. Bledica je bila zadosten razlog, da je s svojo potjo prenehal. Ko so hoteli obrniti, so zapeljali v Franz-Josipovo ulico, kjer je bil na izvršitev svoje naloge pripravljen Gavrilo Princip. V tej izdaji je časopis nazorno opisal pot in posledice treh strelov iz revolverja Gavrila Principa:

Učinek strelov atentarja Prinčića je bil grozen. Vojvodinji Hohenberg je krogla predrla spodnji del telesa ter se zarila v želodec. Spodnji del telesa je strahovito razmesarjen. Še strašnejši učinek pa je imela krogla, ki je zadela nadvojvodo prestolonaslednika. Krogla mu je razbila na vratu žilo dovodnico. Kri je brizgnila po celem avtomobilu in po ulici. Krogla je prodrla iz vrata v usta ter razbila in razmesarila cel spodnji del obraza. Prestolonaslednik Fran Ferdinand se je za hip dvignil v avtomobilu, takoj pa je padel nazaj. – Zatrjujejo, da je neposredno nato izdihnil.[3]

 

Prvič so začeli govoriti tudi o možni organizirani velikosrbski zaroti, kar pa ni bila lastnost zgolj tega časopisa.

 

Laibacher Zeitung in njegovo poročanje o dogodkih v Sarajevu

Naslovna stran časopisa Laibacher Zeitung (Vir: dLib)Laibacher Zeitung je bil največji in najvplivnejši časopis v Ljubljani med 18. in 19. stoletjem. Dnevno je izhajal med letoma 1778 in 1918.[4] Imel je več imen, prva izdaja časopisa z naslovom Laibacher Zeitung je izšla leta 1821, prinašal pa je novice iz domačih in tujih krajev. Od leta 1848 dalje je prinašal tudi politične članke, ki pa so zastopali interese kranjskih Nemcev. Zadnja številka je brez kakšnega koli obvestila o razlogu izšla 28. oktobra 1918.[5] Pri raziskovanju tega časopisa se osredotočam na izdajo, ki je izšla 30. junija 1914.

Časopis je govoril o strašni tragediji, ki je vzbudila globoko pretresenost po celem svetu.[6] Poudarili so, da Princip ni užalostil le celotne monarhije s sivim monarhom (Franc Jožef) na čelu, temveč tudi otroke prestolonaslednika in njegove žene, saj niso imeli priložnosti, da bi se poslovili od svojih staršev. Časopis omenja ljubezen v družini in dobre očetovske lastnosti Franca Ferdinanda. Za cesarja naj bi bil močna opora, med ljudmi pa naj bi užival tudi močno podporo. V članku je tako zapisano, da je »fanatični morilec za vedno utišal dragulj monarhije.«[7] V članku na naslovni strani je podana tudi življenjska pot prestolonaslednika: od rojstva, mladosti, do vojaških funkcij, ki jih je prevzel, pišejo pa tudi o njegovi ljubezni, o potovanju v Indiji, Singapurju itd. Vmes je spoznaval nove kulture in običaje in se posvečal celo lovu na slone. Franc Ferdinand je bil namreč strasten lovec. Po izračunih Ivana Hribarja naj bi nadvojvoda ustrelil 300.000 zajcev in pernate divjadi, 6000 jelenov, 4000 damjakov, 800 gamsov, 1200 srnjakov in 1800 kosov črne divjačine.[8]

V izdaji Laibacher Zeitung, ki je izšla naslednji dan, je časopis del svoje naslovne strani namenil nagovoru prebivalcem Bosne in Hercegovine ter pozivu deželnega sveta v Bosni.[9] Svet je izrazil globoko razočaranje nad dogodkom. V nagovoru je bilo zapisano, da se je ljudstvo v Bosni vedno trudilo za dobrobit habsburške hiše. V nadaljevanju nagovora je zapisano več dolžnosti, ki naj bi jih prebivalci izvajali v prihodnje, npr. zatrtje vseh podobnih idej. Da se take ideje ne bi razširile med mladimi, so starše pozivali k večjemu nadzoru nad otroki, saj naj bi jih tako obranili pred različnimi »škodljivimi« idejami. Nagovor se zaključi s tem, da so te zahteve dolžnost ljudstva. Če jih ne bi izvajali, naj bi to uničilo vse upe na svetlo prihodnost in napredek na vseh področjih družbenega življenja pod mogočnim žezlom Habsburške hiše.

 

Poročanje časopisa Marburger Zeitung

Marburger Zeitung je bil časopis, ki je v nemškem jeziku izhajal kot tednik v Mariboru med letoma 1870 in 1941. Bil je glasilo nemškega prebivalstva na slovenskem Štajerskem, ki je bil tudi močno razširjen in bran.[10] To ime je časopis dobil leta 1866, svojim bralcem pa je nudil različne politične novice, preglede političnih dogodkov, gospodarske novice. V drugi polovici 30. let 20. stoletja se je v njem kazal tudi vpliv nacistične Nemčije.[11]

Tudi ta časopis je v svoji izdaji z 29. junija[12] podal opis atentata in škodo, ki jo je le ta povzročil. Objavili so tudi nekaj podatkov z zaslišanja Gavrila Principa. Ta naj bi tako izjavil, da je bil njegov namen ubiti visoko politično osebnost. Tudi v tem časopisu so del članka namenili predstavitvi življenja Franca Ferdinanda. Atentat na avstrijskega prestolonaslednika je za ta časopis predstavljal tretjo tragedijo, ki se je zgodila v 19. in 20. stoletju. Vse tri so se nanašale na smrti posameznih članov habsburške rodbine. 30. januarja 1889 je na dvorcu Mayerling storil samomor Rudolf Habsburško-Lotarinški. Bil je sin Franca Jožefa in je do smrti veljal za prestolonaslednika. Druga v nizu habsburških tragedij je bil atentat na Elizabeto Bavarsko (bolj poznano pod vzdevkom Sisi), ki je bil izveden 10. septembra 1898. Tretjo tragedijo pa so predstavljali streli v Sarajevu, pod katerimi sta umrla Franc Ferdinand in njegova žena Sofija, zagrešil pa jih je južnoslovanski fanatik. Novica o atentatu se je po Mariboru zelo hitro razširila.

 

Glede na pisanje časopisja bi lahko sklenili, da atentata v Sarajevu na Slovenskem niso odobravali. Časopisi so večinoma izražali žalost in razočaranje, vse niti pa naj bi v rokah držala Srbija. Zakaj je tako? Janko Pleterski je v svoji knjigi Prva odločitev Slovencev za Jugoslavijo postavil nekaj tez. Trdil je, da atentata kot umora ni mogel odobravati nihče, razen ozkega kroga ljudi. Nadalje govori o tem, da so Franca Ferdinanda videli kot osebo, ki bi razrešila protislovja v monarhiji in bi se bil pripravljen spopasti tudi z jugoslovanskim vprašanjem. Atentat v Sarajevu je videl kot dejanje obupa in upora proti neznosnim razmeram v Bosni in Hercegovini.[13] Večina slovenskih časopisov (še posebej katoliških) je v Francu Ferdinandu videla »rešitelja«, ki bo rešil jugoslovansko vprašanje, in bo Slovanom v monarhiji namenil pravo mesto. Franc Ferdinand naj bi se enkrat celo spraševal, zakaj imajo Madžari več pravic kot Čehi, Poljaki, Romuni in Slovenci.[14] Bi bil torej Franc Ferdinand cesar, ki bi balkanski sod smodnika lahko rešil pred njegovo končno eksplozijo, ali bi bil le še eden v nizu vladarjev, ki balkanskega »gordijskega vozla« ne bi mogel razvozlati? Eklatantnega odgovora na to hipotetično vprašanje ni. Jasno pa je, da je Sarajevski atentat predstavljal povod za prvo svetovno vojno.

 

Viri

  • »Der Thronfolger und Gemalin – ermordet. Bomben- und ein Revolverattentat.« V: Marburger Zeitung, 29. junij 1914, letnik 53.
  • »Erzherzog Franz Ferdinand und seine Gemahlin Herzogin Sophie von Hohenberg — ermordet.« V: Laibacher Zeitung, 30. junij 1914, letnik 133, št. 145.
  • »Nichtamtlicher Teil.« V: Laibacher Zeitung, 1. julij 1914, letnik 133, št. 146.
  • »Prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand in njegova soproga umorjena v Sarajevu.« V: Slovenski narod, 28. junij 1914 letnik LXVII, št. 145.
  • »Umor prestolonaslednika nadvojvode Franc Ferdinanda in njegove soproge v Sarajevu.« V: Slovenski narod, 29. junij 1914, letnik LXVII, št.146.

 

Spletni viri

 

Literatura

  • Pleterski, Janko: Prva odločitev Slovencev za Jugoslavijo. Politika na domačih tleh med vojno 1914–1918. Ljubljana: Slovenska matica, 1971.
  • Rahten, Andrej: Prestolonaslednikova smrt. Po sledeh slovenskih interpretacij sarajevskega atentata. Ljubljana: Cankarjeva založba, 2014.
  • Slovenski veliki leksikon. 2. zv., ur. Maja Ogrizek. Ljubljana: Mladinska knjiga Založba, 2004.
  • Žigon, Tanja: Nemško časopisje na Slovenskem. Ljubljana: Študentska založba, 2001.

 

 

[1] » Prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand in njegova soproga umorjena v Sarajevu.« V: Slovenski narod, 28. junij 1914 (Letnik LXVII), Št. 145., 1.

[2] »Umor prestolonaslednika nadvojvode Franc Ferdinanda in njegove soproge v Sarajevu.« V: Slovenski narod, 29. junij 1914 (Letnik LXVII), Št.146., 1–3.

[3] »Umor prestolonaslednika nadvojvode Franc Ferdinanda in njegove soproge v Sarajevu.« V: Slovenski narod, 29. junij 1914 (Letnik LXVII), št.146., 1–3, tu stran 1.

[4] http://www.theeuropeanlibrary.org/tel4/collection/a0512 (Dostop: 21. 12. 2017).

[5] Žigon, Nemško časopisje na Slovenskem, 32–33.

[6] »Erzherzog Franz Ferdinand und seine Gemahlin Herzogin Sophie von Hohenberg — ermordet.« V: Laibacher Zeitung, 30. junij 1914 (Letnik 133), št. 145. 1–2.

[7] Prevod: Ein fanatischer Mordbube war es, [der] den Jubel der Bevölkerung jählings verstummen machte.

[8] Rahten, Prestolonaslednikova smrt. Po sledeh slovenskih interpretacij sarajevskega atentata, slikovna priloga št.1, fotografija št. 6.

[9] Nichtamtlicher Teil. V: Laibacher Zeitung, 1. julij 1914 (Letnik 133), Številka. 146, 1–2, tu stran 1.

[10] Slovenski veliki leksikon, s.v. »Marburger Zeitung«.

[11] Žigon, Nemško časopisje na Slovenskem, 70.

[12] Der Thronfolger und Gemalin – ermordet. Bomben- und ein Revolverattentat. V: Marburger Zeitung, 29. junij 1914 (Letnik 53), 1.

[13] Janko Pleterski: Prva odločitev Slovencev za Jugoslavijo. Politika na domačih tleh med vojno 1914–1918, 9.

[14] Rahten, Prestolonaslednikova smrt. Po sledeh slovenskih interpretacij sarajevskega atentata, 27.

Up Next

Related Posts