Sedemdeseta v Nemčiji: slovenski gastarbajterji in Služba državne varnosti

10. septembra 2019 so v Nemčiji praznovali 55. obletnico prihoda milijontega gastarbajterja – delavcev na začasnem delu in bivanju iz različnih koncev Evrope, ki so v rastoči povojni zahodnonemški državi iskali boljši jutri. Del te zgodbe so bili in ostajajo tudi Slovenci.

Leta 1970 je izseljevanje iz Socialistične republike Slovenije v Zvezno republiko Nemčijo dosegalo višek, celo gospodarska kriza leta 1973 ga ni povsem ustavila. V obdobju po naftni krizi pa je bivanje in zaposlovanje v ZRN predstavljalo tudi vse večji interes širše družbenopolitične skupnosti za Slovence. Še zlasti v sedemdesetih letih je bilo samoorganiziranje slovenskih delavcev na začasnem delu in biva­nju v ZRN relativno intenzivno. V različnih večjih industrijskih mestih ZRN so bila v tem času ustanovljena mnoga slovenska kulturniška in športna društva, npr. Katoliška skupnost v Berlinu, SKUD (Slovensko kulturno umetniško društvo) Triglavu v Stuttgartu, Nagoldu, Sindelfingnu in  Reutlingenu. SKUD (Kajuh v Uhingenu, SKŠD (Slovensko kulturno in športno društvo) Planika v Ravensburgu, Klub Slovenija v Güterslohu, SKŠD Slovenija v Ulmu,  SKPD Lastovka v Ingol­stadtu , SKŠD Drava v Augsburgu, SKŠD Simon Jenko v Nürnbergu, SKŠD France Prešeren v Bur­scheidu (1977), SKŠD Maribor v Hildnu, SKŠD Bled in Društvo slovensko nemškega pisateljstva Ljubljana v Essnu in druga.

Zemljevid delavcev na začasnem delu v tujini na območju posameznih uprav Javne varnosti Socialistične republike Slovenije na 1000 prebivalcev v letu 1979. Vir: Arhiv Republike Slovenije (fond RSNZ 1931)

Selitve in odhode na delo v Zvezno republiko Nemčijo je pozorno spremljala nadzorovala slovenska tajna politična policija Služba državne varnosti, ki je o tem, kam delavci na delo odhajajo, kje bodo dlje časa bivali, v katerem podjetju se bodo zaposlili ipd. zbirala informacije in jih analizirala. Jasno jim je bilo, da je družbena praksa v šestdesetih in sedemdesetih letih, kljub temu da je v povojnem času prevladovalo mnenje, da jugoslovanskim delavcem ne bo treba iskati zaposlitve na tujem, negirala ta stališča, ki so temeljila na zaprtosti jugoslovanskega gospodarstva in samoupravljanju. Pri SDV so se zavedali, da so ob negativnih posledicah zmanjševanja delovne sile, problematični varnostni in politični kulturi zdomcev in izseljencev, morebitni indoktrinaciji, pritiskih tujih obveščevalno-varnostnih služb nanje, izgubljanju vloge pri izobraževanju odraslih in otrok, obstajale tudi pozitivne posledice odhoda na delo v tujino, in sicer da “emigrantska družba” prinaša tudi priliv deviznih sredstev, zmanjšanje splošne porabe, zmanjšanje brezposelnosti v matični državi, ugodnejše pogoje za stabilizacijo cen in tudi začasno reševanje domače stanovanjske problematike.

Ob delavcih, ki so iskali priložnost za večji zaslužek in udobnejše življenje, so v ZRN zatočišče poiskali tudi politični emigranti in emigrantska duhovščina, ki so najbolj aktivno sodelovali pri organiziranju Slovencev v klube in društva ter s tem ohranjali slovensko kulturno tradicijo. V raznih publikacijah, s prispevki v časopisih in revijah so slovenski emigranti tudi komentirali dogajanje v matični domovini in izražali svoja stališča o tedanjem sistemu, ki so bila nemalokrat v nasprotju z režimom Jugoslavije. Na to je bila Služba državne varnosti, ki je skrbela za varnost za ohranitev takratnega političnega sistema, še zlasti pozorna. Njeni sodelavci so skrbno spremljali in nadzorovali vsakršno aktivnost, uperjeno proti Jugoslaviji. Zbirali so informacije o z njihove strani imenovani “sovražni” politični emigraciji, emigracijski duhovščini, ustanovljenih klubih, društvih, skupinah in posameznikih, ki so na kakršnikoli način kritizirali tedanje stanje v Jugoslaviji, predlagali alternativne rešitve za probleme v njej, komentirali zanje občutljive teme o kršitvah človekovih pravic, večji avtonomiji posameznih socialističnih republik, zamolčani povojni zgodovini, o demokratizaciji republik idr. Še posebej so bili pozorni na emigrantski tisk, ki je bil v sedemdesetih letih še zmeraj eden najbolj popularnih medijev.

Vabljeni k branju celotnega prispevka tukaj ali tukaj.

Ana Šela in David Hazemali (oba Oddelek za zgodovino FF UM)

 

Fotografiji

Gastarbajterji v Zvezni republiki Nemčiji. Vir: osebni arhiv David Hazemali in Arhiv Republike Slovenije (fond RSNZ 1931), ter pri drugi: Zemljevid delavcev na začasnem delu v tujini na območju posameznih uprav Javne varnosti Socialistične republike Slovenije na 1000 prebivalcev v letu 1979. Vir: Arhiv Republike Slovenije (fond RSNZ 1931) – lahko na koncu prispevka ali ob fotografijah.

Up Next

Related Posts