Sedežnica Habakuk – prva v Jugoslaviji

11. februarja 1951 je na Mariborskem Pohorju pričela obratovati prva sedežnica, ki je bila ena izmed prvih v Jugoslaviji ter tudi širše v Evropi, pred njo je bila v Kranjski gori leta 1948 zgrajena prva žičnica. Glavni pobudniki sedežnice Habakuk so bili Franci Čop, Marjan Kožuh ter Herman Vajs, napravo pa je projektiral Lev Pipan.

Pobude in gradnja

Po prvi svetovni vojni je želja po množičnem zimskem športnem turizmu na Pohorju postajala vedno bolj vidna. Glavno zaslugo je imel zgoraj omenjeni Franci Čop, ki se je iz rodnih Jesenic leta 1932 priselil v Maribor. Pri dvaindvajsetih letih se je udeležil zimskih olimpijskih iger v Garmisch-Partenkirchnu, na katerih je v kombinaciji osvojil 25. mesto. Po drugi svetovni vojni se je nanje odpravil drugič, tokrat v Sankt-Moritz leta 1948, kjer je nastopil v slalomu ter osvojil 36. mesto. Poleg smučarske in trenerske kariere je bilo njegovo področje delovanja tudi sodelovanje v organizacijah, ki so si trudile za pospeševanje smučarskega turizma. Ob prihodu v Maribor se je tako vključil v zadrugo Pohorska vzpenjača, ki je zbirala sredstva za gondolo, ki je bila na Pohorju postavljena leta 1957. Dve leti po drugi svetovni vojni so ustanovili tudi sindikalno društvo Polet, ki se je prav tako trudilo za postavitev naprav ter urejanje terenov. Ker so bila pobočja na mariborski strani boljše cestne povezave, so najprej želeli tu postaviti vlečnico, zaradi razgibanosti terena pa se je izkazalo, da bi bila primernejša sedežnica. Do leta 1950 so sedežnico z udarniškim delom zgradili po načrtih leona Pipana in Dušana Raiča. Poimenovali so jo Habakuk, ki na Mariborskem pomeni dvoje: gre za domače poimenovanje kmetije, ki je stala na terenu za smuko, ter mitološko bitje (škrat), ki naj bi živelo na Pohorju.

Sedež iz vrvi za prvega potnika

Čeprav je sedežnica pričela obratovati 11. februarja 1951, se je prvi človek z njo peljala že prej. Novo leto je namreč na Pohorju praznoval Tine Mulej, alpski smučar, ki se je prav tako kot Čop udeležil dveh olimpijad. Leta 1948 je v Sankt-Moritzu osvojil 36. mesto v smuku ter 40. mesto v slalomu. Leta 1952 je v Oslu nastopil v veleslalomu – bil je 27. – v slalomu pa je odstopil. V času njegovih priprav na drugo olimpijado je bil vodja reprezentance ravno Čop in pri njem je Muleju uspelo izprositi prvo vožnjo s sedežnico na Balkanu. Nastal pa je problem, saj sedežnica 1. januarja 1951 še ni imela sedežev – zato so sedež za Muleja napravili kar iz vrvi. Do 11. februarja, ko je bila sedežnica uradno odprta, so nanjo zmontirali 54 sedež, leto in pol pa jo je poganjal motor znamke Praga, ki jim ga je posodila Metalna – obiskovalce pa je vznemirjal predvsem s svojim ropotom in smradom.

Up Next

Related Posts