6. in 7. decembra je na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru potekal mednarodni znanstveni simpozij z naslovom Slovenci in Karađorđevići.

Sedaj že tradicionalni mednarodni simpoziji v organizaciji Oddelka za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, je tokrat imel za osrednjo temo odnos Slovencev do dinastije Karađorđević, ki je dobri dve desetletji vladala Sloveniji.

Vse zbrane na simpoziju je prek videopovezave prvi dan nagovoril zadnji jugoslovanski prestolonaslednik in trenutni vodja rodbine Karađorđević, Aleksander II. Karađorđević, ki je na dogodku dejal, da ga veseli to, da bodo o zgodovini razpravljali tisti, ki so za to najbolj poklicani, torej zgodovinarji.

Na simpoziju je bilo več predavanj priznanih slovenskih zgodovinarjev. Med njimi so bili tudi profesorji Oddelka za zgodovino Filozofske fakultete Ljubljane, prof. dr. Božo Repe s predavanjem “Je obstajala vladarska ideologija Karađorđevićev,” izr. prof. dr. Bojan Balkovec s predavanjem “Monarh in njegove vlade v Kraljevini SHS/Jugoslaviji” in doc. dr. Peter Mikša s predavanjem z naslovom “Brez spomina: kraljevska družina Karađorđević na Slovenskem in njen izbris na primeru spomenikov in obeležij.”

Slednji je skupaj z Nanijem Poljancem za simpozij pripravil tudi razstavo o Petru II. v slovenskih Alpah, ki je vključevala tudi predstavitev dela zbirke eksponatov iz muzeja v Rogaški Slatini.

Več o zgodovini in vlogi Karađorđevićev za Slovence pa si lahko preberete tukaj.